V Washingtonu v četrtek prvo zasedanje Trumpovega Odbora za mir

WASHINGTON • Odbor za mir je bil s podpisom ustanovne listine uradno ustanovljen 22. januarja ob robu zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu.

Sprva je bil v okviru Trumpovega mirovnega načrta za Gazo zasnovan kot organ za upravljanje palestinske enklave po vojni, nastal pa je kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz.

Trumpovo povabilo zavrnila večina evropskih držav, tudi Slovenija

Donald Trump je vabilo v odbor poslal voditeljem več kot 50 držav, tudi Slovenije. Po navedbah tujih tiskovnih agencij jih je sodelovanje potrdilo med 25 in 30, med njimi Madžarska, Argentina, Izrael, Belorusija, Bolgarija, Egipt, Turčija, Katar, Kosovo, Kazahstan, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan.

Udeležbo na četrtkovem zasedanju je potrdil tudi albanski premier Edi Rama. Italija, Romunija in Ciper pa naj bi v odboru sodelovali kot države opazovalke.

Trumpovo povabilo je zavrnila večina evropskih držav in več drugih tradicionalnih zaveznic ZDA, med njimi Avstralija in Združeno kraljestvo.

Slovenija se prav tako ne bo pridružila odboru, pri čemer je vlada kot glavni pomislek izpostavila, da je mandat odbora preširok in da lahko nevarno spodkoplje mednarodno ureditev. Podobne pomisleke glede načel in mandata odbora sta izrazili Poljska in Hrvaška.

Večina voditeljev, ki so se odboru pridružili kot predstavniki ustanovnih članic odbora, veljajo za Trumpove politične zaveznike. Vabilo je sprejelo tudi več držav na Bližnjem vzhodu, ki so ocenile, da si je treba za mir v regiji prizadevati na vse možne načine, kot so ob nedavnem obisku v Sloveniji povedali zunanji ministri Savdske Arabije, Bahrajna in Egipta.

Do ustanovitve tovrstnega organa so bile medtem skeptične številne države sveta, pri odzivu so oklevale tudi velesile, kot so Indija, Rusija, Brazilija in Kitajska. V Pekingu sicer povabila niso neposredno zavrnili, so pa poudarili, da se zavzemajo za mednarodni sistem z Združenimi narodi v središču.

Trump je ob podpisu ustanovne listine v Davosu sicer dejal, da bodo sodelovali tudi z ZN, vendar pa je bila ustanovitev odbora v tej obliki deležna številnih kritik politike in stroke, češ da spodkopava temelje mednarodne ureditve na čelu z ZN in se oblikuje kot vzporeden Varnostni svet.

Trump: "Odbor za mir se bo izkazal za najpomembnejši mednarodni organ v zgodovini"

Predsednik ZDA je v nedeljo v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social napovedal, da bodo članice odbora namenile več kot pet milijard dolarjev za humanitarno pomoč in obnovo Gaze, kar naj bi uradno oznanili na četrtkovem zasedanju.

"Odbor za mir se bo izkazal za najpomembnejši mednarodni organ v zgodovini, in v čast mi je, da lahko opravljam funkcijo njegovega predsednika," je dodal.

Mandat članic naj bi sprva trajal tri leta, podaljša pa jim ga lahko doživljenjski predsednik odbora Trump, ki ima v skladu z ustanovno listino tudi številne druge pristojnosti. Stalno članstvo si države lahko zagotovijo z vplačilom milijarde dolarjev v prvem letu delovanja odbora.

Odbor za mir bo zasedal v prostorih Mirovnega inštituta ZDA (USIP) v Washingtonu, ki ga je Trump decembra lani preimenoval in mu dodal svoj priimek.

Del Odbora za mir tudi izvršni odbor in odbor za Gazo

Odbor ob predsedniku Trumpu sestavljajo voditelji držav in vlad, poleg tega pa sta del Odbora za mir še dva organa - izvršni odbor, ki naj bi se osredotočal na diplomacijo in investicije, ter izvršni odbor za Gazo, ki naj bi nadzoroval upravljanje palestinske enklave.

Izvršni odbor sestavljajo državni sekretar ZDA Marco Rubio, nekdanji britanski premier Tony Blair, ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner, predsednik Svetovne banke Ajay Banga, milijarder in investitor Marc Rowan ter Trumpov svetovalec Robert Gabriel.

Witkoff, Kushner, Blair in Rowan sodelujejo tudi v izvršnem odboru za Gazo, tako kot nekdanji visoki predstavnik ZN za Bližnji vzhod, Bolgar Nikolaj Mladenov.

Poleg tega so bili kot člani potrjeni še turški zunanji minister Hakan Fidan, katarski diplomat Ali al Tavadi, vodja egiptovske obveščevalne službe Hasan Rašad, ciprsko-izraelski poslovnež Jakir Gabaj, državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Združenih arabskih emiratov Rim al Hašimi ter posebna koordinatorka ZN za bližnjevzhodni mirovni proces Sigrid Kaag.