V Zagrebu v sodelovanju z mariborskim muzejem odprli razstavo na temo človekovih pravic

ZAGREB • Razstava Ste me hoteli videti strto?, Muzej človekovih pravic je nastala v sodelovanju Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Slovenskega doma Zagreb, ki ji je odstopil tudi prostor.

Direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Simona Tripkovič je na odprtju izpostavila, da gre za projekt več slovenskih ustanov, idejna zasnova pa je delo Aleksandre Berberih-Slana.

Razstava s teksti 20 avtorjev in fotografijami prikazuje primere kršenja človekovih pravic iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah v različnih obdobjih 20. stoletja. Iz časa pred drugo svetovno vojno po besedah Tripkovič spoznamo vmešavanje javnosti v zasebno življenje in odločitve posameznika, v obdobju med drugo svetovno vojno pa so bile ljudem kršene pravice do uporabe maternega jezika in do samoodločbe.

Razstava po besedah direktorice muzeja omogoča osebne vpoglede v pretekle hude posamične in skupinske kršitve ter opominja, da ne bi smela biti pozabljena niti obdobja, ko so bile človekove pravice oddaljene od današnjega razumevanja.

"Vojni, ki ta trenutek neusmiljeno divjata ne tako daleč stran, nam žal tudi sporočata, da znamo pozabiti vse pretekle izkušnje ali jih celo ignorirati. Upanje, da v zgodovinsko nemirni Evropi ne bomo več deležni vojn, se je kljub vedno tesnejšim mednarodnim integracijam in trudu Evropske unije za stabilnost in mir izkazalo za trhlo," je še dejala Tripkovič.

Povezovanje med Mariborom in Zagrebom

Mariborska podžupanja Davorka Pregl, ki je uradno odprla razstavo, je medtem izpostavila, da Maribora in Zagreba ne povezuje le geografska bližina, temveč tudi skupni delci zgodovine, kulturni utrip, prepletenost družin, umetnikov, študentov in raziskovalcev ter spomin.

"V teh zgodbah prepoznamo podobo naših mest, naših prednikov, naših sosedov, naših družin. Takšne razstave krepijo to vez med nami ljudmi, saj nas opominjajo, da je spoštovanje človekovih pravic skupna naloga vseh nas, ne glede na državo, ne glede na jezik, ne glede na našo narodnost," je poudarila.

Razstave, kot je tokratna, po njenih besedah zato presegajo umetnost in muzejski prostor ter postanejo zgodovinski dokument, opomin, da človekove pravice niso samo neka ideja, ampak dediščina, ki jo moramo spoštovati.

Odprtja razstave, ki bo na ogled do 27. oktobra, so se med drugim udeležili tudi slovenski veleposlanik v Zagrebu Gašper Dovžan, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora in predsednik društva Slovenski dom Zagreb Darko Šonc, pa tudi več deset Mariborčanov, ki so se v Zagreb pripeljali prav s tem namenom.