Van Rompuy je zadovoljen z reševanjem evra
Našli smo skupno rešitev za težave v območju evra, je po koncu izrednega vrha evroskupine dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je ocenil, da so voditelji oblikovali zelo verodostojen paket. Doseženi dogovor o dodatni finančni pomoči Grčiji naj bi pokril vse dolžniške potrebe države.
BRUSELJ>Herman Van Rompuy je poudaril, da je bil vrh dokaz, da lahko težave območja evra rešijo le na najvišji ravni. Sklic srečanja, o katerem je bilo precej časa veliko dvomov, je po njegovih besedah pospešil iskanje rešitve. Vrh je sklical, da težavne razmere ne bi postale resnično nevarne.
Grčija je dobila približno 109 milijard evrov
Grčija naj bi v okviru dodatnega paketa finančne pomoči iz javnih virov skozi uporabo začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) dobila približno 109 milijard evrov. Kot pogoj za nov denar so voditelji v izjavi ob koncu vrha navedli strogo in dosledno izvajanje varčevalnih in reformnih ukrepov s strani Grčije.
Voditelji so se dogovorili tudi za podaljšanje ročnosti prihodnjih posojil za Grčijo iz začasnega kriznega mehanizma s sedem let in pol na najmanj 15 let in do 30 let z desetletnim moratorijem, obenem pa naj bi obrestne mere za posojila na približno 3,5 odstotka. Ti ugodnejši pogoji bodo veljali tudi za Portugalsko in Irsko.
Pri pomoči Grčiji 90 odstotkov zasebnih upnikov
Voditelji so vzeli na znanje tudi prostovoljno udeležbo zasebnega sektorja pri reševanju grške dolžniške krize. Inštitut za mednarodne finance (IIF), v okviru katerega so se banke dogovarjale o prispevku k pomoči Grčiji, je v izjavi za javnost objavil, da naj bi pri pomoči Grčiji sodelovalo 90 odstotkov zasebnih upnikov.
Prispevek zasebnih upnikov naj bi do sredine 2014 znašal 54 milijard evrov, do konca 2020 pa naj bi zasebni upniki skupaj k dolžniški razbremenitvi Grčije prispevali 135 milijard evrov. V izjavi voditeljev pa se omenjata številki 50 milijard evrov za obdobje 2011-2014 in 106 milijard evrov za obdobje 2011-2019.
Pri tem bodo zasebni upniki uporabili možnost zamenjave obstoječih obveznic, ki jim kmalu poteče ročnost, z novimi, ki bodo imele občutno daljšo ročnost (do 30 let) (bond exchange), prenosa prihodka od zapadlih obveznic v nove obveznice (roll-over) in možnosti odkupa grških obveznic v sodelovanju z grškimi oblastmi in članicami območja evra (buyback).
Z jamstvi do zadostne kakovosti vrednostnih papirjev
Z jamstvi EFSF naj bi se zagotovila tudi zadostna kakovost oziroma boniteta grških vrednostnih papirjev, ki jih ima kot zavarovanje v operacijah refinanciranja grških bank v lasti Evropska centralna banka (ECB). To naj bi grškim bankam omogočilo nadaljevanje možnosti pridobivanja denarja pri ECB.
Ob tem so voditelji držav z evrom jasno poudarili, da je grški primer izjemen in da terja enkratno rešitev. Po besedah Joseja Barrosa in Van Rompuya gre za jasno sporočilo, da udeležba zasebnega sektorja velja izključno za Grčijo.
Vse ostale članice območja evra so se namreč trdno zavezale, da bodo spoštovale svoje dolžniške obveznosti.
Grčiji bodo pomagali pri boljši porabi denarja
Voditelji so pozvali tudi k celoviti strategiji za rast in nove naložbe v Grčiji, kar so Van Rompuy, Barroso in grški premier George Papandreu na skupni novinarski konferenci označili kot Marshallov načrt za Grčijo in s tem spomnili na načrt obnove Evrope po drugi svetovni vojni.
Pozdravili so odločitev Evropske komisije iz tega tedna, da oblikuje posebno delovno skupino, ki bo grški oblastem pomagala pri boljši porabi denarja EU za okrepitev konkurenčnosti gospodarstva, v ta namen pa bo EU mobilizirala evropska sredstva in posojila Evropske investicijske banke. Komisija in članice območja evra bodo Grčiji zagotovile tudi “izjemno” tehnično pomoč pri izvedbi strukturnih reform.
Dogovor naj bi preprečil širjenje krize
Dogovor voditeljev ima širšo dimenzijo kot zgolj pomoč Grčiji. Kot sta izpostavila Van Rompuy in Barroso, krepi tudi krizno upravljanje v območju evra in preprečuje širjenje dolžniške krize.
Pomemben del tega dogovora je okrepitev učinkovitosti in prožnosti EFSF. Mehanizem se bo po novem lahko sprožal tudi kot preventivni ukrep za preprečevanje resnih finančnih in dolžniških težav v območju evra in ne bo več le izhod v skrajni sili.
Pomoč državam pri dokapitalizaciji
Služil bo lahko tudi za pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov, lahko pa bo nastopal tudi na sekundarnem trgu dolžniških instrumentov članic evrskega območja, da bi se tako preprečilo širjenje dolžniških težav. Predpogoj za to bo ocena ECB, da obstajajo izredne razmere na finančnem trgu in resna grožnja finančni stabilnosti območja evra, prav tako pa bo za tak poseg potrebno soglasje sodelujočih držav.
Članice območja evra so se zavezale tudi, da bodo najpozneje do 2013 znižale javnofinančne primanjkljaje pod tri odstotke bruto domačega proizvoda in skozi strukturne reforme odgovorile na izzive konkurenčnosti ter na makroekonomska neravnovesja.
Zakoni za boljšo disciplino javnih financ
Voditelji so pozvali tudi k hitremu dogovoru z Evropskih parlamentom glede svežnja šestih zakonodajnih predlogov za izboljšanje gospodarskega upravljanja, ki predvidevajo krepitev javnofinančne discipline in nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji ter lažjo pot do sankcij. Prav način odločanja o sankcijah, ki bo določil, kako resnična bo grožnja kazni za nedisciplinirane države, je glavni kamen spotike v pogajanjih med članicami in parlamentom.
Kot zadnje so se voditelji strinjali, da je treba zmanjšati pretirano odvisnost od treh največjih bonitetnih hiš s sedežem v ZDA (Moody's, Fitch in Standard & Poor's) v okviru EU.
STA