Varčevalni ukrep: začasna selitev v eksotične kraje
“Hodiš lahko zastonj,” razmislek o tem, ali se je s slovenskimi pokojninami možno aktivno starati, v smehu začnejo gospe iz Vrtojbe. Prav one so dokaz, da se da. Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje razstavljajo umetelno kvačkane prtiče.
LJUBLJANA> Sicer pa ni dvoma: od debeline denarnice je odvisno, katere plačljive aktivnosti, izlete ali toplice bo starostnik izbral. Menda se da z začasno zimsko preselitvijo v eksotične kraje celo privarčevati.
Starostniki so tržna niša, pritrjujejo turistični delavci. Valerija Kufner iz Thermane Laško ocenjuje, da v njihovem zdravilišču starostniki predstavljajo približno polovico vseh gostov. Ta skupina obiskovalcev se bo še povečevala, zato se zanjo velja potruditi in zamižati na eno oko, ko gre za prilagajanje cen trenutnim kriznim razmeram. “Starostniki trenutno iščejo cenejše aranžmaje in akcije,” pojasnjuje Valerija Kufner, ki pa opaža, da število domačih obiskovalcev zaradi gospodarske krize ni upadlo toliko kot število avstrijskih ali nemških.
“Zdravilišča spadajo v višji cenovni razred, a tisti, ki dajo nekaj na zdravje, si jih še vedno privoščijo, četudi za to vse leto varčujejo,” ugotavlja.
Upokojenci so zahtevni turisti
Vitalni upokojenci postajajo pomembna priložnost tudi za turistične agencije, ki organizirajo potovanja in izlete. Z izbiro oddaljenih ciljev včasih presenetijo tudi organizatorje potovanj, priznava Rok Švab iz agencije Palma: “Povprašujejo tudi za Avstralijo, Ameriko, Islandijo, Afriko ...” Starejše upokojence sicer bolj zaradi gibalnih omejitev kot zaradi denarja pritegnejo krajši izleti. Dolgih voženj z avtobusom ne marajo, dobro pa se obnese potovanje z vlakom, da se lahko sprehodijo, gredo na kavo.
Če mnoge mlade turiste potovanje z agencijo utesnjuje, pa starostniki pričakujejo prav dobro organizirano potovanje. “Zahtevajo več pozornosti, dobro poznavanje destinacije in dobro pripravljenega vodnika. Mnogi se za izlete odločajo z namenom, da bodo spoznali destinacijo, tradicijo in vse znamenitosti,” pravi Švab. Starostniki ne iščejo le doživetij, ampak se poglobijo v zgodovino in kulturo držav.
Je denar ovira za uživanje?
Več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od 600 evrov, o tem, v kakšni meri si upokojenci sploh lahko privoščijo turizem, pravi Francka Četković iz Sindikata upokojencev Slovenije. “Ponudbe seveda najdejo svoje kupce, tako kot vsako blago, a moram poudariti, da smo starejši zelo varčni. Če si nekaj želimo, znamo tudi prihraniti,” poudarja.
Dohodkovni položaj upokojenca po njenem ne vpliva na dejavno staranje. Starostnikom je na voljo tudi vrsta brezplačnih dejavnosti, ali in katero bodo izbrali, je odvisno od njih.
“Pri današnjih cenah denar je omejitev,” pa o povezavi med denarjem in možnostmi za uživanje v starosti razmišlja Silva Pipan iz Vrtojbe. Oba z možem sta upokojena. Zanju bi zadostovalo, a s svojimi prihodki skušata pomagati tudi mladim brezposelnim sorodnikom. Silva Pipan je sicer ena od tistih dejavnih upokojenk, ki je v paleti prostočasne in poceni ponudbe našla takšno, ki jo osrečuje. Deluje v skupini Hudomušnice. Skupina druži žene iz Vrtojbe; srečujejo se vsak teden, skupaj kvačkajo, predvsem pa si delijo veselja in tegobe. Ko pogleda okoli sebe, lahko brez dvoma ugotovi, da stiske so, a mnogi starostniki jih tudi skrivajo: “Verjetno jim je nerodno. Vse življenje so delali, na koncu pa si ne morejo privoščiti ničesar.”
Domovi omogočajo aktivno staranje
Selitev v dom za starejše je povezana tudi s strahovi, kako aktivno zaživeti v novem okolju. Vendi Rupnik iz Centra za starejše občane Lucija pojasnjuje, da se zaposleni v domovih posvetijo vsakemu varovancu in poiščejo, kaj ga veseli: “Nekateri potrebujejo veliko pozornosti in veliko motivacije, da se vključijo.” Starejši potrebujejo veliko pogovora, tako da v Luciji delujeta dve pogovorni skupini. Radi obiskujejo pevske vaje, telovadijo vsak dan, obiskujejo kuharsko in vrtnarsko delavnico. Dobro obiskane so tudi družabne igre, kreativne delavnice in prireditve. Tedeja Rebula Šorgo iz centra v Luciji opaža, da se stereotip o dolgočasnem življenju v domovih vedno bolj izgublja: “Ko svojci vidijo naše izdelke in aktivnosti, spoznajo, da se v domu dogaja veliko več, kot se je doma.”
JANA KREBELJ
