Varčevanje od zibeli do groba

LJUBLJANA> Nekatere stvari se lahko še spremenijo, zagotavlja vladna stran. Zlasti naj bi to veljalo za področje plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev; tako so bile že ponudbe, ki jih je v minulih dneh pred sindikate polagala vlada, nekoliko blažje od tistih, ki so zapisane v predlogu zakona o uravnoteženju javnih financ.

Predvsem rezi v javni sektor

V DZ je šel predlog za desetodstotno linearno znižanje junijskih plač in hkratno odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Pri regresih za letni dopust velja, da bi se ta zniževal glede na višino plače; uslužbenci z najnižjimi plačami bi prejeli regres v višini 692 evrov, tisti, ki so uvrščeni nad 40. plačni razred, letos le sto evrov regresa, prihodnje leto pa niti tega ne.

Javnim uslužbencem bi se po predlogu zakona znižalo tudi nadomestilo za prehrano s sedanjih 3,91 evra na 3,52 evra, znižalo bi se povračilo stroškov za prihod na delo na pet odstotkov cene bencina za prevoženi kilometer. Tistim, ki veliko službeno potujejo, bi se varčevanje poznalo med drugim pri dnevnicah, terenskih dodatkih in stroških potovanj. Do konca leta 2014 namerava vlada z rezi v plače in druge prejemke javnih uslužbencev privarčevati več kot 800 milijonov evrov.

Varčevanje za vse generacije

K varčevanju bi morale prispevati vse generacije, od novorojenčkov, katerih starši bi bili prikrajšani že pri nadomestilu za nego otroka, malčkov in šolarjev (v igralnicah in razredih jih bo po novem več, najbolj ranljivi pa bodo izgubili pravico do učne pomoči), študentov, ki bi izgubili določene dodatke k štipendijam, pa vse do upokojencev, ki bi izgubili del dodatka ali pa celoten dodatek za rekreacijo.

Vlada sicer obljublja, da z varčevanjem ne bo prizadela tistega dela prebivalstva, ki ima najnižje dohodke. Med ukrepi je tudi skrajšanje časa prejemanja in višine nadomestila za brezposelnost, kar na ministrstvu za delo utemeljujejo s tem, da je razlika med plačilom za delo in nadomestilom tako nizka, da brezposelni niso motivirani za iskanje zaposlitve.

Izplen novih davkov

Večina varčevalnih ukrepov naj bi trajala do konca leta 2014 oziroma do takrat, ko bo Slovenija beležila 2,5 odstotno gospodarsko rast. V zakon o uravnoteženju javnih financ so sicer vključeni tudi novi davčni prihodki, ki pa bi do konca leta 2014 v proračun prinesli skupaj približno 85 milijonov evrov.

Že letos bi lahko začel veljati le začasni protikrizni davek na nepremičninsko premoženje v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Do konca leta 2014 naj bi ta davek v proračun navrgel dobrih 24 milijonov evrov. Vlada je pripravila tudi zakonske spremembe za povečanje davka na dohodke od kapitala z 20 na 25 odstotkov. Iz tega naslova bi se v poračun nateklo 46 milijonov evrov. Davek na vodna plovila bi bil le simboličen; v dveh letih bi navrgel pol milijona evrov. Nekoliko bolj donosen bi bil davek na luksuzna motorna vozila (14 milijonov evrov), medtem ko učinki davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč še niso ocenjeni.

JANA KREBELJ