Varne sobe za zasvojence
Odvisnikom so v sodobni družbi na voljo tako imenovane varne sobe. Njihov temeljni namen je preprečiti smrt zaradi predoziranja, okužbe s hepatitisom in obolelost za aidsom. Poznajo jih v Nemčiji, na Nizozemskem, v Švici že dve desetletji. Jih bomo uvedli tudi pri nas?
POMOČ ODVISNIKOM > “Varna soba pomeni, da bo narkoman prišel tja, kjer bo lahko dobil čisti pribor, pomoč pri injiciranju. Lahko se bo zadržal na opazovanju. V primeru zapletov bi mu lahko pomagali. Gre za eno od vrhunskih pomoči zasvojencem za preprečitev predoziranja, zastrupitve,” pojasnjuje vodja novogoriške ambulante za zdravljenje odvisnosti Miha Kramli.
Ogledal si je center z varno sobo v Berlinu. V Sloveniji je v dnevnih centrih zaposleno medicinsko osebje, v Nemčiji pa tudi pedagogi, socialni delavci in prostovoljci. “Pri nas bomo nudili takšno sobo, odvisniki pa bodo sankcionirani, če bodo blizu šol, če bodo preprodajli drogo ali opravljali kriminalna dejanja. Sistem v tujini strogo določa, kaj je dovoljeno, kaj ne. Pri nas pa ga še gradimo,” razlaga Kramli. Zato se boji, da bi pri nas pri zdravljenju odvisnosti, ko podrobnosti še niso opredeljene, postale varne sobe le dodatna olajšava za uživalce prepovedanih drog.
V dnevne centre prihajajo odvisniki, ki se zdravijo povečini z metadonom. To je v nasprotju s ciljem varnih sob. “Če pa gre za dnevni center, ki naj zasvojene preusmeri z ulic, sodi tja tudi varna soba. Torej, če koncepta s tem primerno ne dopolnimo, dnevni center ne more imeti tudi varne sobe, saj bi se v sedanji zasnovi ta novost po vsebini razhajala z zasnovo centra,” meni Kramli.
Varne sobe so namenjene zlasti brezdomcem in narkomanom z ulice, ki si drogo vbrizgavajo povsod in za seboj puščajo uporabljene igle. Program bi po načrtu izvajale nevladne organizacije. V Švici deluje 17 varnih sob, v Berlinu tri. Uporabniki si vbrizgajo prepovedano drogo ob prisotnosti negovalca in socialnega delavca. Slednji naj bi pripomogel k učinkovitejšemu boju posameznika z odvisnostjo, v pomoč in oporo.
Varne sobe so dokaj dragi programi, saj je strokovno osebje odvisnikom na voljo tudi ponoči. Da ni preprodaje drog in drugih neprijetnosti v bližini centrov, so ponekod zagotovili tudi varnostno službo. Razvoj varnih sob spodbuja tudi slovenski nacionalni program za droge za obdobje od leta 2011 do leta 2020. Program pripravljajo za javno obravnavo. Po podatkih zdravstvenega ministrstva ga bodo v kratkem poslali v parlamentarno proceduro. Razprava bo trajala dva meseca.
Kramli meni, da je razprava o varnih sobah v sklopu nacionalnega programa dobrodošla, če pa bi jo izvzeli iz programa, je to lahko zelo nevarno. Zakaj? “To bi lahko pomenilo, da iščemo lahke, ugodne načine, ki bi nekako nagrajevali zasvojence. Treba jih je namreč preusmeriti v obveznosti, ki jih morajo imeti do sebe in do družbe.” Opozarja tudi na možen čustveni odziv ljudi. “Ljudje bodo slišali - varne sobe za narkomane. Ob tem pa imamo ljudi v stiski, brez strehe nad glavo, saj smo v ekonomski krizi, za katero posameznik osebno ni kriv in si celo prizadeva sam razrešiti zagate, pa jih ne zmore. Za slednje ni dostojno poskrbljeno. Zdaj pa naj bi država skrbela še za varne sobe. To bi bilo za mnoge najbrž nesprejemljivo, če bi razprava potekala na tak način. Gotovo bodo v zdravstvenem ministrstvu ocenili, kdaj je primerno razpravljati o tem vprašanju,” meni Kramli.
Opozarja še, da bo v družbi vedno tudi nekaj posameznikov, ki bodo posegali po drogah. “Vedno bo možna tudi nevarnost za zlorabe droge, zastrupitve, predoziranja. V takšnem kontekstu so varne sobe nuja, ki se ji ni mogoče izogniti.”
TINA KODRE
