Varnost premoženja in ljudi je odvisna od proračuna
Država je v letu dni po lanskih hudih poplavah začela pospešeno urejati vodotoke, da bi bila varnost ljudi in premoženja pač večja. A za zdaj odpravlja le lansko škodo. Za to sicer ne porabi malo denarja, a letos dela ne bo končala. Potrebovali bi še milijone, a proračuni se krčijo.
“Bolje se počutim, četudi bi nas doletelo kaj tako hudega kot lani,” je minister za okolje in prostor Roko Žarničć v Mirnu povzel, kako se je država v letu dni po lanskih poplavah, ki so prizadele tudi Vipavsko dolino in slovensko Istro, spoprijela z varovanjem naselij pred takimi katastrofami. Tak občutek ministru vliva to, da bodo v kratkem končali obnovo vseh tistih objektov v slovenskih vodotokih, ki so jih načrtovali in jih je do konca leta še možno obnoviti in hkrati izboljšati. Obenem ministrstvo pripravlja prostorske načrte za korenito povečanje poplavne varnosti ponekod po Sloveniji.
Kaj so naredili na Primorskem?
Vzdrževalci vodotokov so se letos lotili triletnega programa sanacije škode po lanskih poplavah v strugah rek in potokov. Na severnem Primorskem so to združili s popravili po poplavah ob božiču leta 2009.
Vivoda je pojasnil tudi, kakšne so razmere na plazovih na Vipavskem. Manjše plazove na lokalni infrastrukturi, ki so se sprožili ob lanskih poplavah, sanirajo po vseh občinah. V to skupino štejejo tudi plaz Stogovce, kjer je po besedah Vivode treba preprečiti zajezitev Lokavščka in posledično poplavljanje naselja pod plazom. Plaz Slano blato se širi v boke v zgornjem delu, a vodnjaki ne kažejo premikanja tal, pravi Vivoda. Še letos bodo tam izvedli manjše vzdrževanje. Če bodo v prihodnje imeli na voljo dovolj denarja, pa bodo po besedah Vivode gotovo gradili dodatna vodnjaka. Tudi sanacija plazu v Šmihelu, ki jo ljudje čakajo že enajst let, bo odvisna od proračunov. “Mislim da bodo poslanci zmogli najti denar in moč, da bi sanacijo nadaljevali prihodnje leto,” je ocenil Vivoda.
Tam, torej v povodju Soče, so oziroma še bodo sanirali 41 objektov. V glavnem obnavljajo in utrjujejo brežine, iz strug odvažajo naplavine in čistijo zaraščene dele strug, pa tudi popravljajo načete talne prage, kamnomete, zidove, jezove, drče ... Najbolj obsežna dela so že opravili na Vipavi v Mirnu in pri Renčah, na Hublju v Ajdovščini, na Beli v Vipavi, na Malenščku v Potočah, na Nadiži, na Suhem potoku v Trenti in na Kopici v Bavšici. Vse z namenom, da bodo struge bolj pretočne, s tem pa poplavna varnost večja.
Posekali so že 50.000 kvadratnih metrov grmovja in več kot 5000 dreves, odpeljali več kot 20.000 kubičnih metrov naplavin in izkopanega materiala ter v struge vgradili približno 3000 kubičnih metrov skal. V Agenciji za okolje, ki sodeluje pri vzdrževanju vodotokov v slovenski Istri, pa so pojasnili, da so iz Rižane, Dragonje ter drugih rek in potokov lani z 221.000 evri odstranjevali plavje in nanose proda. Letos so izvedli nekatere sanacije in jih že skoraj vse dokončali.
Temu je ministrstvo za okolje namenilo 145.800 evrov, medtem ko je povodju Soče doselilo skoraj 3,8 milijona evrov. Po besedah Ervina Vivode, vodje sektorja okoljskega ministrstva za odpravo posledic naravnih nesreč, so ali bodo letos samo za obnovo vodotokov po Sloveniji porabili 18 milijonov.
Država pa je prek okoljskega in drugih ministrstev za odpravljanje vseh vrst škode (na cestah in občinski infrastrukturi) ter za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki so jih prizadele poplave, porabila skoraj 60 milijonov evrov.
Kdaj vsa sanacija?
Vendar zgornji zneski še zdaleč ne bodo zadoščali, če želi država odpraviti škodo po lanskih poplavah in s tem vsaj deloma izboljšati razmere. Kot prikazuje tabela, bi samo za posege v in ob strugah vodotokov po državi potrebovala še dodatnih skoraj 127 milijonov. “Po podatkih uprave za zaščito in reševanje pa je 110 od 174 prizadetih občin utrpelo škodo, ocenjeno na 220,914.845,30 evra,” so zapisali na portalu okoljskega ministrstva. Po drugi strani naj bi se proračuni države krčili. Mar bo torej na voljo vsaj denar za dokončanje obnove?
“Denar bo zagotovljen v okviru proračunskih možnosti skladno s spremembami proračuna za leto 2012, ki je še v postopku priprave,” so nam jedrnato odgovorili v okoljskem ministrstvu. “Pripravljeni so načrti za nadaljnjo sanacijo, kako bo z denarjem, pa bo pokazala proračunska razprava v DZ,” pa je dejal Vivoda. In denar za vzdrževanje tistega, kar so že sanirali? Minister Žarnić upa, da bo ta denar ostal v proračunu, a meni, da najbrž ne v tako velikem obsegu, kot bi si želeli. Zato pa je napovedal, da bodo s pomočjo novejših tehnologij vzdrževalci rek v prihodnje bolj učinkovito in morda z manj stroški urejali najbolj kritične dele strug.
Kje naložbe v večjo varnost?
Vendar pri vsem naštetem gre za obnovitvene posege, ki pa ne pomenijo večje varnosti pred poplavami, pojasnjujejo v agenciji za okolje. “Z izvedenimi interventnimi in načrtovanimi sanacijskimi deli se, podobno kot z letnimi vzdrževalnimi deli, vzdržuje in ohranja vodni režim in stanje voda, ki je pogojeno z naravnimi danostmi ali pa je bilo vzpostavljeno z izvedbo določenih ureditev v preteklosti. Same poplavne varnosti se z izvajanjem teh del ne povečuje.”
Poplavno varnost povečujejo novi objekti vodne infrastrukture, nadaljujejo v agenciji, ki jih na ravni države plačuje vodni sklad, lahko pa jih plačajo občine ali posamezniki oziroma pravne osebe. A dodajajo, da stoodstotne varnosti pred ekstremnimi poplavami ni, in da je varnost skupek vlaganja v vodotoke, preprečevanja gradnje na poplavnih območjih, sistema opozarjanja na nevarnost poplav, sistema zaščite in reševanja.
Zato pa ministrstvo za okolje med drugim sodeluje pri načrtovanju občin o rabi prostora in tudi pripravlja državne prostorske načrte za nekatere nove vodne objekte. Denimo za obnovo in gradnjo nasipov ob Muri, za zagotavljanje poplavne varnosti v dolini Savinje, za zadrževalnik na Gradaščici in za druge objekte, ki bodo obvarovali jugovzhodni del Ljubljane. Na Primorskem pa ni v izdelavi nobenega takšnega načrta.
Pomoč 70 “hišam”
V okoljskem ministrstvu nimajo podatka, koliko denarja so dali ljudem v Vipavski dolini, Istri in na Krasu, ki so zaprosili za pomoč pri popravilih hiš. Z ustreznimi dokazili so namreč upravičeni do nekakšnega poplačila do 40 odstotkov stroškov za dela na zidovih (a ne za menjavo omar in druge opreme). Podatkov po občinah ministrstvo ne spremlja. Na ravni države pa je odobrilo 155.000 evrov pomoči 70 zasebnikom.
AMBROŽ SARDOČ