Večernji list: Slovenija ves čas izgublja spore, a se ne neha spopadati s Hrvaško

Svet
, posodobljeno:

Zdi se, kot da je glavna naloga vsakega šefa slovenske diplomacije redno napadanje Hrvaške in izjema ni niti Karl Erjavec, ki se je izkazal kot pravi naslednik po grdih besedah znanega Dimitrija Rupla, ocenjuje danes Večernji list. Poudarja, da Slovenija po vrsti izgublja spore, ki jih je imela s Hrvaško.

Zdi se, kot da je glavna naloga vsakega šefa slovenske 
diplomacije redno napadanje Hrvaške in izjema ni niti Karl 
Erjavec, ki se je izkazal kot pravi naslednik po grdih besedah 
znanega Dimitrija Rupla, ocenjuje danes Večernji list.
Zdi se, kot da je glavna naloga vsakega šefa slovenske diplomacije redno napadanje Hrvaške in izjema ni niti Karl Erjavec, ki se je izkazal kot pravi naslednik po grdih besedah znanega Dimitrija Rupla, ocenjuje danes Večernji list. STA

ZAGREB > Dolga zgodovina hrvaško-slovenskih sporov se je nadaljevala tudi po izjavah ministra Karla Erjavca, naj Hrvaška svoje rešitve problemov z begunci zadrži zase, potem ko je hrvaški notranji minister Ranko Ostojić predlagal, da bi begunce z vlaki peljali neposredno v Šentilj, navaja zagrebški časnik.

Poudarja, da so se odnosi s sosedo pogosto uporabljali za dvig nacionalnega naboja na obeh straneh Sotle. Dodaja, da je v spominu ostalo tudi tajno dogovarjanje nekdanjih premierjev Iva Sanaderja in Janeza Janše o uprizarjanju incidentov ob meji.

Spor o meji med državama vse bolj spominja na šale o mejah med kmetijskimi zemljišči na severozahodu Hrvaške, ko ni več pomembno za koliko zemlje gre, temveč zgolj kdo bo zmagal, opozarja.

Dodaja, da nobena oblast ne upa urediti spora o meji na način, da bi bili obe državi zadovoljni. Omenja sporazum Račan-Drnovšek ter ocenjuje, da bi bilo trenutno v hrvaški javnosti zelo težko opravičiti ugodnosti, kot je famozni dimnik za izhod Slovenije na odprto morje skozi hrvaške vode, pa čeprav ima Hrvaška dovolj morja, da bi si lahko privoščila to, kar bi Slovencem tako veliko pomenilo.

Pojasnjuje, da slovenski voditelji ne nehajo z drobnim podtikanjem in hudobijami in tudi ne oklevajo pri velikih udarcih, kot je bila blokada hrvaških pristopnih pogajanj z EU. Takratni slovenski premier Borut Pahor je nato pod pritiskom velikih zahodnih držav odigral predstavo sprave in dogovora ter s svojo takratno hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal sporazum o arbitraži, navaja časnik.

Zatem je Slovenija uporabljala nedovoljene metode vpliva na arbitražno sodišče in je, kot se zdi, zapravila dobre možnosti, da na koncu tudi dobi dimnik v Jadranu. “Kakor koli, Slovenija redno izgublja spore s Hrvaško in na ta način je bilo nepovratno izgubljenih tudi skoraj 20 let zaradi nepotrebnega spora glede dolgov Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev,” dodaja Večernji list.

STA