Večina Američanov podpira korenito policijsko reformo

NEW YORK > Kongresni demokrati so v postopek vložili predlog zakona o reformah, potem ko so Ameriko in svet zajeli protesti po smrti Georgea Floyda v Minneapolisu, ki ga je 25. maja zadušil policist. Okrog 82 odstotkov Američanov želi prepoved davljenja, 83 odstotkov jih želi konec rasnega profiliranja. Oboje si želi kar 70 odstotkov republikancev, je pokazala raziskava.

Okrog 92 odstotkov vprašanih želi, da policisti nosijo osebne oziroma telesne kamere, 89 odstotkov jih želi, da se policisti med postopkom identificirajo in navedejo razlog za postopek, 91 odstotkov pa želi ob sumu kršitve zakonov neodvisno preiskavo policije. Okrog 75 odstotkov Američanov želi možnost vlaganja civilnih tožb proti policistom, med njimi je 60 odstotkov republikancev.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil v četrtek v Dallasu, kjer je napovedal izvršni ukaz, s katerim naj bi policijo pozval, da se drži obstoječih standardov glede uporabe sile. Floyda ni omenil, rasizem v ZDA mimogrede, priznal je tudi, da je med policisti v ZDA nekaj "gnilih jabolk". "Skupaj se moramo bojevati proti nestrpnosti in predsodkom, kjerkoli se pojavijo, a naredili ne bomo nikakršnega napredka in zacelili nobenih ran, če bomo na desetine milijonov spodobnih Američanov lažno označevali za rasiste ali nestrpneže," je dejal.

Večina Američanov prav tako podpira zmanjšanje porabe za policijo, ne pa tudi popolne razpustitve policije. Slednje podpira 39 odstotkov vprašanih. Okrog 76 odstotkov vprašanih podpira, da bi del sredstev, namenjenih policiji, usmerili v boljše urjenje, lokalne programe pomoči brezdomcem, pomoč za duševno zdravje in pomoč pri nasilju v družini.

Ta anketa se predsedniku ZDA Donalda Trumpa ne zdi sporna, kot na primer anketa, ki jo je pred dnevi izvedla CNN in ki je ugotovila veliko prednost demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna pred Trumpom. Predsednik je zmerjal CNN na twitterju, pri tem pa celo zagrozil s tožbo, če ankete ne umakne in se ne opraviči.

Energija protestnikov v ZDA se je preselila v odstranjevanje simbolov rasizma. Spomenike separatistični konfederaciji umikajo povsod po ZDA. Iz parka v Houstonu bodo umaknili dva kipa vojakov konfederacije, v Minneapolisu so porušili spomenik Krištofu Kolumbu, v Richmondu so podrli spomenik predsedniku konfederacije Jeffersonu Davisu in tega bodo sedaj umaknili tudi iz rotunde kongresa v Kentuckyju. V New Yorku demokrati zahtevajo, naj Pentagon preimenuje dve ulici v oporišču Fort Hamilton v Brooklynu, ki nosita ime po dveh južnjaških generalih. Župan Bill de Blasio poudarja, da se v današnjem času ne bi smelo nič imenovati po Robertu Leeju, vojaškem poveljniku konfederacije. Guverner New Yorka Andrew Cuomo pa se je postavil v bran kipom Krištofa Kolumba, predvsem kipu, ki stoji na Kolumbovem trgu pri Centralnem parku. Potomec italijanskih priseljencev Cuomo je dejal, da razume čustva o Kolumbovih dejanjih, ki jih ne bi nihče podpiral. "Vendar pa je kip postal simbol prispevka italijanskih priseljencev ZDA in ga kot takega podpiram," je dejal Cuomo. V Washingtonu so začeli počasi odstranjevati varnostno ograjo okrog parka Lafayette pri Beli hiši, preko katerega se je Trump sprehodil za fotografiranje s svetim pismom, potem ko je policija napadla mirne protestnike.

Glavni pravnik CNN David Vigilante je odgovoril, da je to prvič v 40-letni zgodovini, da se jim grozi s tožbo, ker ameriškemu politiku ni bil všeč izid ankete. "Če smo že dobivali grožnje s tožbo od politikov, smo jih od voditeljev držav, kot je Venezuela in od podobnih režimov, kjer ni spoštovanja svobodnih in neodvisnih medijev," je dejal.