Večinski delež Mercatorja zanima štiri ponudnike
Londonska investicijska banka ING, ki svetuje pri prodaji večinskega deleža Mercatorja, je prejela štiri nezavezujoče ponudbe za nakup Mercatorja. Tri so podali finančni investitorji, eno pa strateški investitor, so v imenu konzorcija lastnikov Mercatorja sporočili iz NLB. Imen ponudnikov pa niso navedli.
LJUBLJANA> Kot so še pojasnili v Novi Ljubljanski banki (NLB), bo ING v imenu konzorcija lastnikov v prihodnjih dneh nadaljeval pogovore z vsemi ponudniki, na podlagi katerih bo konzorcij sprejel odločitev o nadaljnjih korakih.
Imena ponudnikov, ki so z nezavezujočo ponudbo do ponedeljka izkazali interes za Mercator, za zdaj ostajajo neznanka. Neuradno pa naj bi poleg finančnih igralcev - v preteklih dnevih se je med drugim omenjalo sklade Mid Europa, Warburg Pincus in TPG - ponudbo oddal še hrvaški Agrokor. V slednjem sicer zadeve ne komentirajo.
Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja, prodajni postopek pa zaupali banki ING iz Londona.
Agrokor je ponudil bistveno več
Agrokor naj bi po pisanju medijev pripravil ponudbo po ceni 221 evrov za delnico Mercatorja, kar naj bi bilo občutno več od ponudbe finančnih igralcev, pri katerih naj bi se cena gibala med 155 in 170 evri za delnico.
V javnosti pa se vse bolj porajajo vprašanja, zakaj je Agrokor pripravljen odšteti skoraj 900 milijonov evrov oziroma precej več kot skladi, čeprav je njegova tržna cena trenutno več sto milijonov evrov nižja. S tem naj se ne bi strinjale niti banke, ki financirajo Agrokor.
Prav tako ni jasen finančni položaj hrvaškega koncerna, ki naj bi imel velike težave s financiranjem, zato tudi dobaviteljem plačuje veliko pozneje kot na primer Mercator, poleg tega pa ima na Hrvaškem odprtih nekaj pravnih sporov, med drugim tudi obveznost za odkup delnic družbe Belje, za kar bo moral najti več kot 100 milijonov evrov.
Od koga bo odvisnih več deset tisoč ljudi?
Po nekaterih ocenah naj bi Agrokor oziroma njegov večinski lastnik Ivica Todorić Mercator kupoval, da bi pozneje lahko skupno družbo prodal večjemu trgovcu. Pri tem pa se postavlja vprašanje, če bo Agrokor sposoben odplačati Mercator, ali se bo Mercator, ki ima tudi za več sto milijonov evrov različnih obveznosti, odplačeval sam.
Po ocenah nekaterih poznavalcev bi bil zadnji scenarij najslabši, v primeru težav pri financiranju oziroma likvidnostnih težavah Mercatorja po prevzemu pa bi morala pri tej sanaciji zagotovo sodelovati tudi Slovenija, saj Mercator v Sloveniji zaposluje 13.000 delavcev. Če k temu prištejemo še različne dobavitelje, je od "najboljšega soseda" v Sloveniji odvisno več deset tisoč ljudi.
Boljše bi bilo, da bi Mercator kupil Agrokor
Dogajanje okrog Mercatorja je na današnji novinarski konferenci komentiral tudi ljubljanski župan in nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković. Po njegovi oceni bi bilo sicer bolje, da "Mercator kupi kontra", a vseeno meni, da bo največji slovenski trgovec prodan.
Janković misli, da je edini, ki lahko plača prevzemno premijo, tekmec iz regije. Veliki in močni evropski trgovci namreč po njegovih besedah nimajo razloga, da bi pristali na bistveno premijo na tržno vrednost delnic, saj občutnih sinergij pri svojem poslovanju ne bi zabeležili.
Ključne so sinergije
"Če pa Agrokor kupuje Mercator, ima takoj sinergijo, ker bo imel na Hrvaškem namesto dveh skladišč enega, namesto dveh uprav eno in enako tudi v Bosni in Srbiji, edino v Sloveniji ne," je nadaljeval Janković. Kot edinega od evropskih trgovcev, ki bi lahko ponudil višjo ceno od tržne, vidi belgijski Delhaize, ki krepi svojo prisotnost na Balkanu. Med drugim je nedavno prevzel velikega srbskega trgovca Delto Maxi.
Ključ sicer ljubljanski župan vidi v filozofiji Mercatorja. "Moja filozofija je bila: absolutno prednost slovenski proizvodnji. Ko sem bil jaz v Mercatorju, je bilo 75 odstotkov slovenske proizvodnje. Pa so jamrali, kako je hudo. Ampak očitno ni bilo tako hudo, ker če bi jih bolj stisnil, mogoče Pivovarna Laško ne bi imela denarja, da kupi Mercator, mi smo kupovali pa pol njene proizvodnje," je bi slikovit.
STA