Velika Britanija in Francija z dogovorom o okrepljenem sodelovanju v Calaisu

Svet
, posodobljeno:

Notranja ministra Velike Britanije in Francije Theresa May in Bernard Cazeneuve sta danes v francoskem Calaisu podpisala dogovor o okrepljenem sodelovanju in ukrepanju obeh držav glede migrantske krize v tem mestu. Med drugim bosta državi vzpostavili skupen “center za nadzor in poveljstvo”, katerega naloga bo boj proti tihotapcem ljudi.

Calais
CalaisWikipedia

CALAIS > V okviru centra bodo v Calaisu skupaj delovali francoski in britanski policisti, stal pa bo v bližini vhoda v predor Eurotunnel, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Med ostalimi ukrepi, ki jih predvideva dogovor, so še dodatne enote francoske policije, dodatne preiskave tovora ter okrepitev varnosti z dodatnimi ograjami in varnostnimi kamerami. Za okrepitev varnosti je sicer Velika Britanija že doslej namenila več milijonov funtov.

Velika Britanija bo poleg tega v naslednjih dveh letih namenila 10 milijonov evrov za pospešitev obravnave prošenj za azil in okrepitev humanitarne pomoči migrantom v Calaisu.

Želijo tudi spodbujati prostovoljne vrnitve v države izvora, pri čemer bodo sprožili temu namenjeno informacijsko kampanjo in program za pomoč pri vračanju.

Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je danes pozdravil francosko-britanski dogovor, a obenem opozoril, da je treba migrantom za vstop v Evropo omogočiti več “legalnih poti”, saj je to po njegovem mnenju ključ za kakršnokoli rešitev v boju proti trgovcem z ljudmi.

“Pomembno je omeniti, da moramo za učinkovitost v boju proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi povečati število legalnih poti za ljudi, potrebne pomoči pri vstopu v Evropo,” je še dodal.

V Calaisu po ocenah tabori približno 3000 ljudi iz Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije, ki si želijo priti v Veliko Britanijo, kjer imajo številni že družine, verjamejo pa tudi, da je tam lažje najti delo.

V zadnjih tednih se je močno okrepilo število poskusov migrantov, da Otok dosežejo prek predora Eurotunnel pod Rokavskim prelivom, pri čemer je od junija umrlo najmanj deset ljudi.

Ta teden je število migrantov, ki se podajo na nevarno pot, močno upadlo. Pristojni so našteli približno 150 poskusov na noč, medtem ko je ta številka še konec julija znašala tudi 1700.

Upad gre med drugim pripisati okrepitvi varnosti in nadzora v bližini predora, a se obenem pojavljajo opozorila, da ne gre pozabiti na druge možne poti prek Rokavskega preliva.

“Zaprtje ene poti zgolj pomeni, da se bo problem preselil v drugo pristanišče,” je opozoril vodja britanskega parlamentarnega odbora za notranjo politiko Keith Vaz in omenil “nezakonito dejavnost” v drugih pristaniščih Rokavskega preliva v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem.

Francija in Velika Britanija sta se trudili glede težave nastopati enotno, a je vprašanje kljub temu zaostrilo odnose - politiki v Londonu so kritizirali varnostne pomanjkljivosti, Pariz pa je izpostavljal, da migrante na Otok vabi dejstvo, da je tam enostavno nezakonito najti delo, piše AFP.

STA