Velikanka za štiri nogometna igrišča kontejnerjev
Predstavljajmo si, da bi na štiri nogometna igrišča po dolžini eno za drugim nalagali ladijske kontejnerje, dokler kup ne bi segal 136 metrov visoko. Približno tako je videti do vrha naložena nova kontejnerska ladja velikanka, ki so jo za danski Maersk zgradili v Koreji. Pravzaprav ladjar gradi 20 takih ladij, prva bo zaplula 28. junija.
KÖBENHAVN> Nova ladja je dolga 400 metrov in široka 59 metrov. Na njen krov lahko naložijo kar 18.000 kontejnerskih enot TEU. Stane 139 milijonov evrov. To je daleč največja ladja na svetu; pravzaprav bo dvakrat večja od večine kontejnerskih ladij, ki trenutno plujejo po svetovnih morjih. Nosila pa bo lahko 2500 TEU več, kot jih zmorejo dosedanje velikanke.
Če bi 18.000 TEU z ladje naložili na vlak, bi ta bil dolg 110 kilometrov.
Ladje bodo zgrajene posebej za potovanja med Azijo in Evropo. V Maersku pričakujejo, da bodo kljub globoki krizi svetovnega pomorstva spodbudile pomorski promet na tej relaciji. Kopru se takšna ladja ne more niti približati, kaj šele, da bi pri nas pristala; naše pristanišče lahko sprejme ladje z največ 6500 TEU. Pravzaprav bodo tako nesramno velike, da jih bodo lahko oskrbeli le v 14 največjih svetovnih pristaniščih, pa še ta je bilo treba posebej pripraviti zanje: poglobiti na 19,5 metra, kupiti višja dvigala, usposobiti žerjaviste, pa tudi pristaniške pilote in upravljalce vlačilcev, da bodo velikanko znali spraviti do priveza ... V Evropi jo bo mogoče videti v britanskem Felixstowu, nizozemskem Rotterdamu, nemškem Bremerhavnu in španskem Algecirasu.
V Maersku neskromno pripominjajo, da bi sicer radi gradili še daljše ladje, a potem bi bilo treba povečati pristanišča. Širših pa tudi ne morejo, saj roke pristaniških dvigal lahko sežejo do največ 24 kontejnerjev v vrsti.
Nastajajoči nov razred ladij imenujejo trojni E (triple-E), kot okrajšavo za energijsko učinkovitost, ekološko usmeritev in ekonomijo obsega. Ladja naj bi za namreč za več kot četrtino znižala prevozne stroške med Kitajsko in Evropo, poleg tega v Maersku stavijo tudi na 35 odstotkov manjšo porabo goriva, kot je povprečje v kontejnerski panogi, in tudi za polovico manj izpustov ogljikovega dioksida na kontejner.
Napovedan krst prve v seriji 20 velikank pa v svetovnem pomorstvu spremljajo tudi skrbi. Pomorstvo je v tako globoki krizi, kot še ni bilo: voznine so nizke, ladjarji vozijo z najmanjšo možno hitrostjo, da prihranijo gorivo, ali celo zaustavljajo floto.
KATJA GLEŠČIČ