Veliko knjig, a vseeno malo branja
Od leta 1994 se je v Sloveniji štirikrat povečal obseg izdanih mladinskih knjig. Pred 16 leti je na police prišlo 260 novih naslovov, ki so nagovarjali mlade, lani je bilo novih mladinskih knjig kar 1044. Kljub tem spodbudnim številkam pa mladi priznavajo, da premalo berejo. V prostem času raje kot knjigo v roke vzamejo računalniško miško in klikajo.
BRANJE> Med podatki o številu novih mladinskih naslovov se Igor Saksida, literarni zgodovinar in strokovnjak za mladinsko književnost, sprašuje, ali se je sorazmerno s številom izdanih novih mladinskih knjig povečala tudi kakovost leposlovja. “Ne verjamem,” pravi. In dodaja, da ni naključje, da je letošnji priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig Ozvezdje Knjiga (ki ga vsako leto pripravlja strokovni odbor pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana) prvič zelo strogo, mestoma tudi provokativno, vrednotil mladinske knjige na podlagi kakovosti. In nekatere med njimi označil kot pogrešljive.
Bralna značka kot motivacija
V osnovni šoli mlade branje knjig še nekako navdušuje; nekatere tako zelo, da se jih oprime oznaka “knjižni molji”. Spet drugi le s težavo preberejo kakršnokoli besedilo s še tako enostavno tematiko.
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA, ki med drugim preučuje raven bralne pismenosti učencev, starih 15 let, ugotavlja, da slovenski mladostniki zaostajajo za svojimi vrstniki v primerljivih državah - uvrstili so se za Finsko, Nizozemsko, Norveško, Estonijo, Nemčijo in Madžarsko, prehiteli pa so na primer Hrvaško, Slovaško in Avstrijo. V raziskavi je sodelovalo nekaj manj kot 8000 dijakov prvih letnikov srednjih šol in gimnazij.
Ena od dobrih motivacij za branje je bralna značka, saj v njej sodeluje cel razred in posamezniku ne preostane nič drugega, kot da se vključi vanjo. Morda je motivacija tudi knjižno darilo ob določenem številu prebranih knjig.
V višjih razredih se branje še stopnjuje. Če želiš dobro odpisati šolski spis oziroma v srednji šoli esej, je gola osnova prebrana knjiga. Že res, da jo učenci obravnavajo pri pouku in o njej izvedo marsikaj, a če je knjiga ostala nedotaknjena, se bodo pri vprašanjih, ki so oporne točke k pisanju eseja, najverjetneje pojavila težave.
Po drugi strani pa mogoče mladi veselje do knjig izgubijo prav s tem, ko morajo nekaj nujno prebrati. Te “nuje” se najbolj nakopičijo v času mature in rezultat si lahko le predstavljamo.
Od sodobne literature do klasikov
Poleg “nebralne” pa poznamo tudi “bralno” populacijo mladih, ki se včasih grebejo za to, kdo bo prvi prebral kak roman. Branje izbrane knjige pomeni sprostitev, v počitnicah zapolnitev prostega časa ali enostavno radovednost, kaj se potem zgodi. Kot lahko razberemo iz pogovorov z osnovnošolci in dijaki, so branju bolj naklonjena dekleta. Za Nejca iz tretjega letnika gimnazije, je branje nuja.
Sicer večina mladih posega po njim namenjeni literaturi z naslovi Princeska z napako, Ledene magnolije, Šola ljubezni, nekaj jih navede tudi naslove svetovnih klasikov, kot so Gospa Bovary ali Zločin in kazen. Pri tem se večina mladih zaveda pomembnosti branja, saj z njim pridobijo povečan besedni zaklad, odkrivajo nov svet, ob branju pa se zabavajo in uživajo.
Raje s knjigo roki kot s slušalkami v ušesih
Oktobru je bil v Frankfurtu največji knjižni sejem na svetu, na katerem se vsako leto srečujejo avtorji, založniki in knjigarnarji iz več kot sto držav. Največ pozornosti so letos posvetili tehnološkim spremembam v knjigotrštvu, saj gre prav tu iskati enega od vzrokov za zmanjšanje branosti med mladimi. Sodobna tehnologija je namreč pripomogla, da se nam enostavno ne ljubi več poiskati knjige v knjižnici, temveč jo izbrskamo kar na spletu.
Digitalizacija pa prinaša še eno spremembo; ker so knjige objavljene na spletu, si jih niti ne izposodimo niti jih ne kupimo. Pri tem Ingrid Celestina, vodja knjigarne Libris iz Kopra, razmišlja: “Zagotovo si v knjigarnah želimo, da bi bilo med kupci knjig več mladih. Za otroke v osnovni šoli in za njihovo vzpodbujanje branja že poskrbijo starši. V srednji šoli se zanimanje za knjigo zreducira zgolj na domača branja, a žal tudi teh knjig velikokrat dijaki ne preberejo. Želim si, da bi mlade večkrat videla s knjigo v roki kot s slušalkami v ušesih. Ko bereš lahko slišiš okolico in si del nje, ko poslušaš glasno glasbo, se izklopiš. Si mar res vsi mladi to želijo?”
Knjiga je lahko lepo darilo
Tudi pogovor med mladimi razkrije, si osnovnošolci in dijaki največkrat knjige sposojajo, redkeje kupujejo. Nekateri celo še nikoli niso kupili knjige.
Da to popravimo, lahko izkoristimo predpraznični čas. Prav knjiga je lahko lepo in dragoceno darilo. Morda pa mlade za branje navdušimo prav s tem. A kakšno knjigo kupiti mladim in kaj jim ponuditi v branje? Igor Saksida meni: “Kakovostne knjige, v šoli tudi preverjeno klasiko. Samo tako bodo lahko razumeli tudi sodobno literaturo, saj se bralna kultura in bralne zmožnosti ne razvijajo kar same od sebe, ampak so posledica prizadevnega dela mladih bralcev in njihovih mentorjev.”
ALENKA ROŽANC
