Vera jih spet razdvaja
Novela zakona o verski svobodi, ki je Pahorjevi vladi zaradi predčasnega konca mandata ni uspelo spraviti skozi parlamentarno kolesje, je spet pred poslanci. V sedanjem mandatu so možnosti za uveljavitev sprememb, ki jih predlagata opozicijski PS in SD, majhne.
LJUBLJANA> Za opozicijske poslance je noveliranje zakona nujno, saj je ustavno sodišče razveljavilo nekatere njegove člene, za večji del koalicije pa je odpiranje te teme le netenje sovraštva do vere in vernih državljanov.
Opozicijski poslanci v noveli zakona predlagajo ukinitev državnega sofinanciranje prispevkov za socialno varnost duhovnikov in drugih verskih uslužbencev. Država zdaj proračunski denar za te prispevke med verske skupnosti deli na osnovi popisa iz leta 2002. Novela, pod katero se je prva podpisala Majda Potrata (SD), predlaga, da bi bile verske skupnosti upravičene do donacije dohodnine, ki bi jim jo lahko prostovoljno namenili državljani. Nato bi same razpolagale s tako zbranim denarjem. Mirko Brulc(SD) je povedal: “Nov način financiranja je nujno potreben, saj trenutno ni na voljo verodostojnih podatkov o veroizpovedi; zadnji popis tega podatka ne vsebuje več”.
Trenutno je verska skupnost upravičena do sofinanciranja prispevkov za enega uslužbenca na tisoč članov, zato do državnega denarja pridejo le velike verske skupnosti. Po novem zakonu bi denar lahko dobila vsaka verska ali svetovnonazorska skupnost, ki bi člane nagovorila, naj donirajo del dohodnine.
Takšno spremembo financiranja je vsebovala že novela zakona, ki jo je v mandatu Pahorjeve vlade pripravil vladni urad za verske skupnosti pod vodstvom Aleša Guliča. Enake rešitve kot v Guličevem zakonu so predvidene tudi za prepoved zaposlovanja verskih uslužbencev v javnih ustanovah, kot so vojska, policija, zapori in bolnišnice. Spremenila bi se tudi merila za ustanavljanje novih verskih skupnosti, ki bi bile po novem izenačene s svetovnonazorskimi skupnostmi. Namesto sedanjih sto članov, bi lahko versko skupnost ustanovilo že deset ljudi.
Spremembe podpirajo v SD in PS, nasprotujejo pa jim v SDS, SLS in NSi. V Desusu se nagibajo k podpori, v DL pa se bodo o primernosti novele še odločali.
Vlada predlogu novele nasprotuje. “Verska nevtralnost države ne pomeni potiskanja vere na stranski tir družbe, saj bi to lahko povzročilo prav nasprotno, diskriminacijo na podlagi vere in zanikanju nevtralnosti,” je opozoril državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aleksander Zorn.
Proti noveli zakona so tudi štiri največje verske skupnosti: rimskokatoliška cerkev, evangeličanska cerkev, srbska pravoslavna cerkev in islamska skupnost.
Obseg denarja za plačevanje prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem se je sicer letos že zmanjšal, s 60 na 48 odstotkov povprečne plače.
JANA KREBELJ