“Verjetnost za potres v zalivu je zelo majhna”
Seizmologi na območju Tržaškega zaliva v zadnjih 20 letih niso zabeležili potresa. “Nimamo podatkov, da bi bil tržaški prelom aktiven,” pravi strokovnjak za potrese dr. Peter Suhadolc, profesor geofizike na Tržaški univerzi in sekretar svetovne seizmološke zveze. Z njim smo se pogovarjali, potem ko je občina Trst svoje aktivnosti proti uplinjevalniku Žavlje podkrepila z novimi argumenti, da je Tržaški zaliv potresno tvegano območje.
TRST > Občina se sklicuje na geološke podatke, ki so jih zbrali na državnem inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko (OGS) v Briščikih, potem ko so pred nekaj leti z raziskovalno ladjo Explora raziskali dno Tržaškega zaliva. Zbrani podatki pa naj bi kazali, da je tako imenovani tržaški prelom aktiven in da je treba na novo ovrednotiti potresno tveganje na tem območju, ko načrtujejo objekte, kot je plinski terminal.
Prelomi so nastali pred milijoni let, ko so se plasti narivale ena na drugo. Aktiven prelom na našem območju je, denimo, idrijski prelom, kjer je bil leta 1511 potres z magnitudo sedem. Od takrat miruje, a kljub temu predstavlja potencialno nevarnost. Aktiven je tudi ravenski prelom, ki je 1998 in 2004 povzročil bovška potresa. Prav tako je aktiven raški prelom, ki teče na območju Snežnika in Knežaka.
“OGS je pri raziskovanju z ladjo dokazal, da se prelomi, ki so na kopnem, nadaljujejo tudi pod morjem. To je novost. Prelomov na našem območju je ogromno, bistveno vprašanje pa je, ali je prelom aktiven. Za tržaški prelom, ki teče od Črnega Kala vzdolž tržaške obale do Palmanove, pa do sedaj nisem videl podatkov, da bi bil aktiven,” pravi Peter Suhadolc. Niti iz objavljenih podatkov OGS tega ne razbere.
“Za nas seizmologe velja, da je prelom aktiven, če na njem zaznamo seizmičnost oziroma če geološko lahko potrdimo, da se je prelom premaknil zadnjih 10.000-20.000 let. Da bi to ugotovili, bi potrebovali veliko več raziskav, kot jih je bilo do sedaj. Gotovo pa je, da v zadnjih 20 letih nismo zabeležili nobenega, niti manjšega potresa, ki bi bil natančno lociran v Tržaškem zalivu,” razlaga Suhadolc.
Potresov se seveda ne da napovedovati. “Danes lahko na podlagi podatkov, ki jih imamo zdaj, izjavljamo, da je verjetnost za potres v Tržaškem zalivu zelo zelo majhna,” pravi Suhadolc.
Na Tržaški univerzi imajo center za spremljanje potresov na območju držav ob severnem Jadranu, dobivajo pa tudi podatke iz potresnih opazovalnic po Italiji in po vsem svetu. Suhadolc ob tem opozarja, da se seizmologi ne zanašajo samo na avtomatske meritve seizmičnosti: “V Anhovem, Sežani, Grižah ..., denimo, postaje stalno beležijo potrese. A to so v resnici eksplozije v kamnolomih. Zato je treba vsak avtomatsko izmerjen potresek in njegovo lokacijo še dodatno preveriti ročno.”
Suhadolc še ocenjuje, da je razlogov proti postavitvi plinskega terminala v Žavlje dovolj že tudi brez dokazanega potresnega tveganja. Drugače pa je, denimo, za krško nuklearko. Tam so aktivni prelomi, saj tam Arso stalno beleži manjše potrese. Tako da takšno območje zagotovo ni najbolj primerno za jedrsko elektrarno, še posebej pa ne za gradnjo nove, pravi Suhadolc.
KATJA GLEŠČIČ