Verodostojnost Slovenije temelji na misijah

LJUBLJANA> Na predstavitvi poročila o uresničevanju strategije sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2010 ter o načrtih prihodnjega sodelovanja je Jelušičeva skupaj z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in predstavnikom notranjega ministrstva Brankom Celarjem opozorila, da mora biti Slovenija kot članica ZN, EU, zveze Nato in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v njihovih operacijah prisotna, če želi biti verodostojna partnerica mednarodne skupnosti in če želi, da jo bo svet še gledal kot državo, ki pomaga, ne pa kot nekoga, ki tega ne zmore.

"Ko smo decembra 2008 odšli iz Iraka, je to pomenilo našo intenzivnejšo prisotnost v Afganistanu," je dejala ministrica. Opozorila je, da slovenska politika ne bi smela vsega gledati skozi prizmo krčenja proračuna, ki je sicer najbolj prizadelo ravno ministrstvo za obrambo in dejavnosti Slovenske vojske, ter zaradi česar je Slovenija po besedah ministrice na enemu od "izpitov" dokazovanja verodostojnosti - pri izgradnji zmogljivosti - "že pogrnila na celi črti".

Problem so finance

Slovenska vojska igra ključno vlogo v slovenskih mednarodnih operacijah in jo bo tudi v prihodnje. V skladu s strategijo o celostnem pristopu delovanja v operacijah naj bi večjo vlogo sicer prevzeli tudi civilni strokovnjaki in ljudje zunaj javnega sektorja, je dejal Žbogar, a tudi tu so problem finance, ki močno omejujejo širjenje delovanja Slovenije v mednarodnih operacijah.

Ne glede na to bo Slovenija tudi v prihodnje ostala nekje na sedanji ravni delovanja v mednarodnih operacijah, sta napovedala Jelušičeva in Žbogar.

Slovenija skuša manjšo količino nadomestiti predvsem s kakovostjo, je še pojasnila obrambna ministrica. To se še posebej kaže v Afganistanu, kjer se je Slovenija lani kvalitativno preusmerila v mentoriranje, urjenje in izobraževanje afganistanskih vojakov, tudi visokih častnikov, je ponazorila.

Povečali smo razvojno pomoč

V celostnem pristopu k reševanju težav na kriznih žariščih je Slovenija okrepila tudi razvojno pomoč, pa je pojasnil Žbogar. Samo v Afganistanu je na primer od leta 2009 pomoč povečala za petkrat - s 100.000 evrov na pol milijona evrov. Slovenija bo skušala višino razvojne pomoči zaradi obvez do mednarodne skupnosti in predvsem do EU vsaj vzdrževati na sedanji ravni, če je že ne more povečevati, je zatrdil.

Glavna operacija sicer ostaja misija na Kosovu, kjer je trenutno 318 slovenskih vojakov. Slovenski kontingent je peti največji v silah Kfor, slovenski častniki pa so imeli - kot je dejala Jelušičeva - ključno vlogo tudi pri pomiritvi nemirov, ki so izbruhnili konec julija na mejnih prehodih s Srbijo na severu Kosova.

V Afganistanu bomo še dolgo

Tudi z Afganistanom se bo Slovenija "še dolgo ukvarjala", je napovedala Jelušičeva. Tudi po zaključku sedanje misije OMLT bo Slovenija kot zainteresirana članica mednarodne skupnosti morala "tako ali drugače" pomagati pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo države. Najverjetneje se bo to nadaljevalo v okviru razvojne pomoči in nadaljevanja usposabljanja afganistanskih sil v okviru Natove misije urjenja (NTMA), je še dejala in dodala, da poročilo o sedanjem poteku misije OMLT, ki ga morajo DZ podati po izteku polovice misije, kar bo nekje oktobra, na ministrstvu že vneto pripravljajo.

Sodelovanje z državnim zborom, predvsem odboroma za obrambo in za zunanjo politiko, je sicer ena ključnih dimenzij celostnega pristopa do sodelovanja Slovenije na misijah, ki ga pred nastopom sedanje vladne garniture ni bilo, je še izpostavila Jelušičeva. Zdaj tudi ni mogoče več sprejemati odločitev o napotitvah "čez noč", ampak so načrtovanja misij dolgoročnejša. Prav tako si bodo še naprej prizadevali za krepitev transparentnosti odločitev za sodelovanje v kaki misiji, je zagotovila.

STA