Viri okužbe z bakterijo Ehec še niso znani
Inkubacijska doba bakterije Ehec je nekaj dni, zato ne gre toliko za skrb glede primerov, ki se še “kuhajo”, kot glede virov okužbe, ki še niso obvladani, ocenjuje imunolog Alojz Ihan. Kot dodaja, so tovrstne bakterije lahko precej odporne proti želodčnemu soku in že nekaj deset jih zadošča, da zbolimo.
LJUBLJANA> Glede morebitne nevarnosti za Slovenijo je Ihan, sicer vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, za STA pojasnil, da je sedanja epidemija očitno precej poseben primer, ki je nenadoma izbruhnil, “zato lahko sklepamo na zelo specifičen vir okužbe”. Zaradi sledljivosti živil pa “ta mikrobiološka prehranska detektivka ne bi smela ostati dolgo nerazrešena,” dodaja.
E.coli je ena od črevesnih prebivalk
Pri Ehecu gre po Ihanovih besedah za bakterijo E.coli, “eno od najobičajnejših prebivalk v črevesju vseh toplokrvnih organizmov, tudi človeka”. Pri tem se nekatere redke različice bakterije trdno oprimejo človeških črevesnih celic, jih zastrupijo in skozi nastale luknje pridejo v kri. Po krvi pa nato pridejo v ledvice, kjer se trdno vežejo na ledvične žile in lahko povzročijo ledvično odpoved. Zaradi toksinov, ki uničujejo stene žil in aktivirajo močno vnetje prek proteinov komplementa, lahko pride celo do šoka in smrti, pojasnjuje Ihan.
Objektivno ugotavljanje vira
Kot še pojasnjuje, dosedanje teorije - o bio-gnojenih španskih kumarah in o zbolevanju žensk, ki več prijemajo zelenjavo - ne pomagajo, pač pa je treba resno in z objektivnimi analizami poiskati vir okužbe, šele potem bo varnost zagotovljena.
V Sloveniji z “nemškim” sevom nimamo izkušenj, ampak jih imamo le s sevom O157:H7, ki ga govedo normalno prenaša v svojem črevesju, še razlaga Ihan: “Zato je ta sev škodljiv le, če iz govejih prebavil pride v človeško hrano, in to navadno ni zelenjadarski problem, ampak problem higiene priprave mleka in mesa v klavnicah.”
STA