Višek gobarske sezone je tu, previdnost ni odveč
Zdravniki v času, ko je na višku sezona nabiranja in uživanja gob, opozarjajo na posebno previdnost pri nabiranju. “Kaj hitro se namreč zgodi, da spregledajo strupeno gobo, čeprav so poznavalci gob,” so zapisali v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
LJUBLJANA> V UKC Ljubljana so letos zaradi zastrupitve z gobami zdravili že sedem bolnikov, od tega dva zaradi zastrupitve z vražjim gobanom, pet pa zaradi zastrupitev z drugimi gobami, ki povzročajo gastrointestinalni sindrom. Vsi so ozdraveli, so zapisali v UKC Ljubljana.
Simptomi zastrupitve z gobami so odvisni od vrste zaužite gobe in se posledično med seboj razlikujejo. Primarni simptomi zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Sekundarni simptomi so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in udih ter zmedenost.
Vse bolnike, pri katerih sumijo na zastrupitev s smrtno nevarnimi gobami, ali v primeru hudih prebavnih težav oziroma resnih zapletov, kot so na primer napad žolčnih kamnov z zlatenico, vnetje trebušne slinavke, velika izguba tekočine pri bruhanju ali driski zlasti pri otrocih in starejših, po zaužitju sicer užitnih gob praviloma hospitalizirajo.
V Centru za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom. Ta bo ocenil, ali je potrebna ambulantna ali bolnišnična obravnava.
Po njihovih besedah se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupimo z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, ali celo smrti.
Svetujejo, da se pri nabiranju in uživanju gob držimo “zlatih pravil”. Nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo. Gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rana na želodcu in dvanajstniku.
Gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem. Gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive. Nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej oziroma v prvih 24 urah bodisi kot svež obrok hrane ali pa jih ustrezno konzerviramo, na primer blanširamo in zmrznemo ali sušimo. Ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v “hladnih shrambah” ali hladilniku.
STA