Visenje na kavljih v izolski Ambasadi Gavioli
Če bi bili v tem trenutku denimo nekje v Indiji in če bi bile Primorske novice indijski dnevnik, vas ob pogledu na to časopisno stran skoraj zagotovo ne bi zmrazilo. Pa vas (vsaj veliko večino) je, kajne? Lebdenje oziroma visenje na kavljih ali s tujko suspenzija pač ni nekaj, o čemer poročajo v večerni informativni oddaji. A če se vam ne obrne želodec ob spremljanju poročil, ni hudič, da bi ne prenesli ene “malo drugačne” reportaže.
Nedeljski celodnevni dogodek v izolski Ambasadi Gavioli je bil prvi tovrsten v Sloveniji. Koprski body art studio Eternal Flame na čelu z Leo Piercing (njena dejavnost je sčasoma postala kar njen priimek) in BMS (Združenje telesnih modifikatorjev Slovenije) sta ga pripravila ob pomoči izkušene italijanske ekipe Bruna Valsecchija (Bruno Body Mod Art, BMA). Na prvi slovenski “body suspension event” namenoma niso opozarjali ne plakati ne medijski napovedniki. Nasprotno od splošnih domnev namreč ni šlo za cirkuško predstavo. Množično občinstvo na takšnem dogodku nima kaj početi. Ni odra, ni moderatorja in ni programa. V središču sta posameznik in njegova (pre)izkušnja.
“S seboj prinesite le dobro karmo”
Okoli poldneva je v prvem nadstropju izolske diskoteke še vse mirno. Bruno in njegovi fantje postavljajo sanitarne pripomočke na mize, z betonske grede pod stropom pa že visita škripca z vrvmi. Lea pripravlja prigrizke in pijačo za udeležence - banane, jagode, čokalado, kolačke, vodo in brezalkoholne pijače. Na pultu ob vhodu si je pripravila sveženj navodil, ki jih bo kasneje razdelila med udeležence: “V prostoru ne kadimo. V prostor ne prinašamo alkohola. Smeti spadajo v koše. Pri hrani naj se ne zadržuje nihče, ki ima na sebi kri.” Najpomembneje pa: “Tu ste za podporo vsem tistim, ki so se danes odločili narediti nekaj novega. V prostoru naj ne bo kričanja in nepotrebnega ropota. S seboj prinesite le dobro karmo.”
V skupinici, ki kramlja zunaj na soncu, prepoznamo nekaj lokalnih mladih obrazov, peščici drugih po naglasu prisodimo ljubljansko poreklo, nekaj pa je Brunovih kolegov iz Italije. Skoraj vsi privlačijo poglede s piercingi in tetovažami, nekateri tudi z vpadljivimi pričeskami. Najstarejši med udeleženci, 52-letni računalniški programer Rolf Buchholz iz nemškega Dortmunda, nima posebno zanimive pričeske, pa vendar se vsi pogledi ustavljajo na njem. Vzrok: na obrazu ima kar 160 piercingov, po vsem telesu pa skupno več kot 400. “Preprosto všeč so mi,” skomigne. Najmanj toliko kot piercingi so mu všeč tudi suspenzije. Nedeljska v Izoli je zanj 91. v 90. državi, in tokrat bo prebil led. ILONA DOLENC
Reportažo lahko v celoti preberete v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
