Visok krvni tlak terja nadzor in spremembo življenjskih navad

POVIŠAN KRVNI TLAK> Podatki dokazujejo, da je hipertenzija, če se bolnik ne zdravi, vzrok za smrt. Visok krvni tlak je dandanes že pogosta bolezen. Nedavno opravljena epidemiološka raziskava v Sloveniji dokazuje, da za to boleznijo trpi že kar 60 odstotkov odraslih.

Gre za pomembno povezavo med višino krvnega tlaka (KT) in srčno-žilnimi, možgansko-žilnimi in ledvičnimi boleznimi. Ko se krvni tlak poviša na vrednost več kot 110/70 mmHg, se poveča tudi obolevnost in število smrti.

Mejne vrednosti

Na podlagi raziskav je stroka opredelila tako imenovano artbitrarno mejo med normalnim in visokim krvnim tlakom. Ta znaša 140/90 mmHg. Nad to vrednostjo je tveganje za bolezni in smrt občutno večje. Že ta vrednost ali pa celo še višje pomenijo, da ima bolnik visok krvni tlak, ki terja ukrepanje in zdravljenje. Ta meja je enaka za vsa starostna obdobja, tudi za tiste, ki so stari 80 let in več.

Cilj zdravljenja je nadzorovanje krvnega tlaka in zmanjšanje tveganja za pojav možganske kapi, srčnega infarkta, odpoved ledvic in podobno. Namen terapije je pri bolniku vzpostaviti normalen krvni tlak.

Pri nekaterih bolnikih, ki imajo še druge bolezni, je treba s primerno terapijo vzpostaviti še nižji krvni tlak. O tem presoja zdravnik za vsak primer posebej.

Povzročitelj bolezni

Pomembno je ugotoviti, kakšni sta celotno tveganje in verjetnost, da bo oboleli za hipertenzijo v naslednjih desetih letih doživel možgansko kap, srčniinfarkt ali bi se lahko pojavil kakšen drugi zaplet z zdravjem. Zato mora zdravnik ob hipertenziji ugotoviti tudi vse morebitne druge dejavnike tveganja ter jih odpraviti. Med slednjimi so najpomembnejši debelost, kajenje, telesna neaktivnost, povišane maščobe (holesterol) v krvi, sladkorna bolezen.

Merjenje krvnega tlaka z živosrebrnimi merilniki je metoda, ki je v veljavi že več kot sto let. Gre za povsem nenevaren in neboleč način meritve. Zadnje čase pa se vse bolj uporabljajo elektronski merilniki krvnega tlaka, ki ga prav tako izmerijo na povsem nenevaren način, le meritev je nekoliko drugačna. Omeniti pa velja, da mora naprava povsem ustrezati predpisanim zahtevam in standardom.

Življenjski slog

Veliko pa lahko za znižanje krvnega tlaka naredi tudi bolnik sam. Gre za spremembo življenjskega sloga, ki temelji na gibanju, vzdrževanju primerne telesne teže in ustrezna prehrani z omejitvijo soli.

Po podatkih CINDI Slovenija zaužijemo Slovenci v povprečju do 13,5 grama soli na dan. Povsem zadošča že pet do šest gramov soli na dan. Znano je tudi, da na zahodu države použijejo najmanj soli, poraba se povečuje proti vzhodu države. Še največ soli použijemo v kruhu in polpripravljeni hrani. Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli, ki že dalj časa poteka pod okriljem zdravstvenega ministrstva in inštituta za varovanje zdravja, na to resno opozarja. Omenimo podatek z območja Finske, kjer so z načrtno akcijo za zmanjšanje soli v prehrani bistveno zmanjšali povprečno vrednost krvnega tlaka med prebivalstvom.

Med tako imenovane nefarmakološke ukrepe, ki se nanašajo na življenjski slog, sodi skrb za primerno telesno težo. To je včasih težko, saj se mora človek odreči tistemu, kar pojmuje kot dobro, okusno, s čimer je zasvojen (opustiti dosoljevanje hrane, kuhati drugače, se veliko gibati in prenehati kaditi).

Spremeniti mora to, kar mu daje občutek zadovoljstva. Ob tem pozablja, da postane zasopel že ob manjšem naporu, da je okoren, ker je predebel, da se obilno poti, ima bolečine v prsih ...

Prof. dr. ROK ACCETO, predstojnik KO za hipertenzijo,

As. mag. JANA BRGULJAN-HITIJ, predsednica sekcije za hipertenzijo

Na podlagi raziskav je stroka opredelila tako imenovano artbitrarno mejo med normalnim in visokim krvnim tlakom. Ta znaša 140/90 mmHg.