Vlada in sindikat vsak s svojo matematiko
Na prvi dan referendumske kampanje o treh zakonih, med katerimi ima največjo težo pokojninska reforma, sta tako vladna kot sindikalna stran na mizo položili izračune. Ti pa obetajo popolnoma nasprotne stvari: po vladnih izračunih se bodo pokojnine po reformi zvišale, po sindikalnih pa znižale.
LJUBLJANA Vsi izračuni kažejo, da bomo prejemali višje pokojnine, da bomo zanje delali dlje, vendar bomo tudi dlje živeli. S takšnim poudarkom je referendumsko kampanjo začelo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Postopen prehod
Minister Ivan Svetlik je še izpostavil, da državljane zastrašujejo kvečjemu sindikati, ki pravijo da bo treba delati do 65. leta. Prehod bo postopen, tako da bo obveznost delati do 65. leta za moške izpolnjena šele leta 2020, za ženske pa leta 2025. Poleg tega si bo večina delavcev upokojitveno starost lahko znižala z upoštevanjem časa za nego otrok ali služenja vojaškega roka.
Pokojninska reforma bo vodila v povišanje pokojnin, trdijo na ministrstvu. Povprečna starostna pokojnina za povprečno plačo, ki v letošnjem letu po veljavnem zakonu znaša 565 evrov mesečno, bi tako po novem zakonu znašala skoraj 584 evrov.
Minister je ob pričetku kampanje državljane tudi provokativno vprašal: “Ali je prav, da se generacija 60-letnikov - to je tudi moja generacija - čim prej upokoji, račun pa izstavi vsem naslednjim generacijam?” Na referendumu se bodo državljani po njegovem odločali, ali bodo ohranili pridobitve socialne države.
Pokojninska reforma, če bo sprejeta, ne bo rešila vseh težav v slovenskih javnih financah, se zaveda Svetlik. Tako nas čaka še nadaljnje varčevanje in izvajanje interventnih ukrepov, ki vsaj še prihodnje leto pomenijo zamrznitev rasti plač v javnem sektorju, pokojnin in socialnih transferjev. Tudi financiranje pokojninske blagajne iz proračuna bi kljub sprejetju pokojninske reforme ostalo na približno enaki ravni, kot je sedaj, to je na višini 1,4 milijarde evrov letno. Če pokojninski sistem ne bo doživel sprememb, pa bi se ta znesek do leta 2020 povišal na 2,1 milijarde evrov letno.
Postopno zvišanje delovne dobe je ukrep, za katerega so se odločili tudi v večini držav EU, še poudarja minister. Slovenija je imela na izbiro tudi druge poti, kot je nižanje pokojnin ali povišanje prispevkov, ki jo v pokojninsko blagajno plačujejo delodajalci. Oba sta nesprejemljiva: ker so pokojnine nizke že zdaj in ker bi povečevanje prispevkov lahko pomenilo zapiranje delovnih mest.
Nedosegljivi cilji
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer so s podpisi državljanov zahtevali razpis referenduma, ne verjamejo strahovom, da bi zvišanje prispevne stopnje delodajalcev pomenilo zapiranje delovnih mest. Pred leti, ko se je prispevna stopnja delodajalcev znižala s 15 na 8,5 odstotka, namreč nismo bili priča obratnemu procesu, to je odpiranju novih delovnih mest, saj so delodajalci ta prihranek prevalili v zasebne žepe, so prepričani v ZSSS.
Po izračunih ZSSS bi bila ženski, ki je stara 58 let in ima 38 let pokojninske dobe, v delovnem obdobju pa je prejemala minimalno plačo, po novi zakonodaji odmerjena za 27 evrov nižja pokojnina kot po sedaj veljavni zakonodaji. Moški z minimalno plačo in izpolnjenimi pogoji za upokojitev bi bil s pokojninsko reformo za štiri evre na boljšem.
V ZSSS imajo številne zamisli, kako brez reforme izboljšati stanje v pokojninski blagajni. Zlasti z varčevanjem pri odhodkih za delovanje javne uprave bi se dalo privarčevati veliko, opozarjajo pa tudi na nesmotrno dokapitalizacijo NLB in visoka posojila Grčiji, Irski in kmalu še Portugalski, za kar je vlada našla denar. Na prihodkovni strani vidijo še veliko rezerv pri uvajanju novih davkov, kot so davek na nepremičnine in obdavčitev ljudi z najvišjimi prihodki.
Na trditve vlade, da bo le redko kdo moral delati do 65. leta, v sindikatu odgovarjajo, da jih skrbijo predvsem predčasne pokojnine. “Če ne boš delal do 65. leta, boš deležen trajnih malusov od starostne pokojnine,” opozarja Lučka Böhm. To naj bi bil zlasti velik problem za delavce, ki s bili deležni krajših ali daljših obdobij brezposelnosti in jim ne bo nikoli uspelo zbrati polne pokojninske dobe. Dušan Semolič pa opozarja, da reforma ne upošteva razmer na trgu dela, saj nam manjka del, prilagojenih starejši populaciji. “Krivično je postavljati pogoje 65 let ali pa 43 let pokojninske dobe, če že vnaprej vemo, da ne bo pogojev, da bi delavci dosegli te pogoje,” meni Semolič.
V ZSSS se strinjajo, da so spremembe potrebne, vendar ne takšne, kot jih skuša uveljaviti vlada. Zaradi tega se tudi ponujajo, da takoj po referendumu - če bo ta padel - z vlado sedejo za skupno mizo in začnejo pripravljati nove rešitve.
JANA KREBELJ
