Vlada naj obelodani projekt hitre železnice Divača-Trst

LJUBLJANA> Kot je pojasnil predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante, projekt proge za hitre vlake, ki spada v peti koridor Lizbona-Kijev, zadeva pet držav - Francijo, Italijo, Slovenijo, Madžarsko in Ukrajino. Dodal je, da je bil načrt deloma že sprejet, vendar brez celotne ocene njegovega vpliva na okolje.

V Sloveniji ni ocene o vplivu na okolje

Tako kot Bernard je tudi Giurastante izrazil skrb, da v tem trenutku ni nobene novice o tem, kako oziroma kje točno bo potekala trasa slovenskega dela proge Divača-Trst, zaradi česar se ne da oceniti njenega vpliva na okolje.

Po besedah italijanskega aktivista imajo v Italiji več informacij, za razumevanje vpliva projekta na okolje pa bi bilo nujno, da bi bili podatki dostopni tudi v Sloveniji.

Nepopravljiva škoda za podzemski Kras

Okoljevarstveniki se pri tem bojijo predvsem za slovenski in italijanski Kras, je dodal. Tu je po podatkih Alpe Adria Green predvidenih približno 40 kilometrov predorov. “Škoda, ki bo prizadela podzemski Kras, bo nepopravljiva. Projekt bo ogrozil podzemske jame in različne vodne tokove,” je zatrdil Giurastante.

Vpliv na vodna zajetja

Na molk slovenskih oblasti v zvezi s projektom ter možne hude okoljske posledice je opozoril tudi Edi Fabjan iz Civilne iniciative Kras. Razložil je, da bo trasa posegla v Kraški regijski park ter izpostavil učinke njene gradnje - med drugim tresenje tal zaradi vrtanja. Omenil je še možni vpliv na vodno zajetje Brestovica, ki z vodo oskrbuje celoten Kras, predvideno pa je, da naj bi v večji meri tudi slovensko Istro.

150 milijonov evrov za kilometer podzemne proge

Poleg tega projekt prinaša zelo visoke stroške, je dejal predsednik odbora No Tav v Furlaniji-Julijski krajini Giancarlo Pastorutti. Povedal je, da bo kilometer železniške proge pod zemljo v Italiji stal 120 milijonov evrov, Bernard pa je za STA pojasnil, da bodo stroški v Sloveniji še višji, in sicer 150 milijonov evrov za kilometer.

Izboljšava obstoječe trase

Iz Divače do Trsta potuje 12 vlakov dnevno, je še spomnil Pastorutti. Ti vlaki vozijo 80 kilometrov na uro, z manjšimi spremembami pa bi lahko njihovo hitrost povečali na 120 kilometrov na uro, torej bi bolj kot novo traso veljalo izboljšati že obstoječo, je menil.

Dve različici slovenske trase

Glede na informacije, s katerimi razpolagajo v Italiji, sta za slovenski del trase na voljo dve možnosti, je pojasnil predsednik italijanskega pripravljalnega odbora za novo kraško občino Dario Vremec. Tako imenovana rdeča varianta predvideva, da bi vlaki vozili 250 kilometrov na uro, tako imenovana zelena varianta pa, da bi vozili 160 do 200 kilometrov na uro.

Številne kršitve

Pri izvajanju projekta je po prepričanju Giurastanteja kršena konvencija UNECE Espoo, ki predvideva ocenjevanje čezmejnih vplivov na okolje. Prav tako je kršena Aarhuška konvencija, po kateri mora pri odločanju sodelovati tudi prebivalstvo, je poudaril in dodal, da je projekt zaobšel še evropsko direktivo, ki določa, da morajo informacije, ki jih je treba posredovati v študiji o vplivih na okolje, vsebovati opis fizičnih značilnosti celotnega projekta.

Alpe Adria Green bo zdaj zahtevo po predstavitvi projekta javnosti ter prenehanju kršenja konvencij posredovala na ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvu za promet, v vednost pa jo bo poslala še predsednikom države in vlade, državnemu zboru in državnemu svetu, je konferenco sklenil Bernard.

STA