Vlada odpira “vročo linijo” za vprašanja o ukrepih

LJUBLJANA> Zakon je namreč trenutno v sklepni fazi sprejemanja v držav nem zboru, poslanci bodo o njem predvidoma odločali v petek. Kot so sporočili iz vladnega urada za komu niciranje, v zakonu obrav navani ukrepi naslavljajo ra zlične skupine prebivalstva, zato je krog interesentov za natančno, verodostojno in argumentirano obrazložitev razumljivo širok.

Zato bo od sprejetja za kona na voljo brezplačna te lefonska številka 080 2002 in elektronska pošta ekc@gov.si enotnega kon taktnega centra državne uprave.

Poleg tega bo v začetku naslednjega tedna na splet ni strani vlade objavljena celovita informacija o za konu za uravnoteženje jav nih financ.

Letos 500 milijonov evrov prihranka

S socialnimi partnerji usklajen zakon o uravnoteženju javnih financ bo letos prinesel približno 500 milijonov evrov finančnih učinkov, v prihodnjem letu pa 750 milijonov, je ob obravnavi zakona v DZ pojasnil finančni minister Janez Šušteršič.

Janez Šušteršič je še dejal, da je sprejem zakona nujen, sicer bo država zašla v izjemno težko situacijo.

Zakon je po Šušteršičevi oceni glede na razmere, v katerih je država, uravnotežen in vzdržen na najboljši možen način. Glede na dogovor s socialnimi partnerji bo zakon letos prinesel 500, v prihodnjem letu pa 750 milijonov evrov prihranka v državnem proračunu. Kot je pojasnil Šušteršič, bodo razliko med prvotnim vladnim predlogom in kompromisnim pokrili z zmanjšanjem drugih postavk v proračunu in prerazporeditvami.

Šušteršič: zakon je nujen

Finančni minister je spomnil, da je vladi uspelo doseči dogovor s sindikati, kar kaže, da je velik del javnosti mogoče z argumenti prepričati, da je fiskalna prilagoditev nujna. Šušteršič je znova opozoril, da je sprejem zakona nujen, sicer bi zašli v situacijo, ki bi bila za Slovenijo izjemno težka.

DZ je namreč začel obravnavo omenjenega zakona, potem ko so poslanci ves dan razpravljali o predlogu rebalansa letošnjega proračuna, s katerim je zakon tesno povezan.

Za razpravo o zakonu je predvidenih dobrih devet ur poslanske razprave, ki jo bo DZ nadaljeval v petek. Na podlagi dogovora s socialnimi partnerji so sicer vložena številna dopolnila, ki bodo omilila nekatere reze v proračunske odhodke.

Policijska sindikata nista podpisala sporazuma

Vendar pa stavkovnega sporazuma ni podpisalo sedem od 21 stavkajočih sindikatov javnega sektorja, med njimi sta oba policijska sindikata, ki nadaljujeta stavko. Kljub stavki policistov, ki traja od 18. aprila, od vlade niso prejeli nobenega konkretnega odgovora za reševanje zahtev, stavkovni sporazum pa je ostal neusklajen s policijskima sindikatoma.

Kljub večkratnim pozivom, dodatnim pisnim predlogom in pobudam vladi za sporazumno reševanje spora, do današnjega dne od pogajalske skupine vlade niso prejeli nobenega konkretnega odgovora, s katerim bi izkazala voljo za reševanje stavkovnih zahtev, kot to določa zakona o stavki, so danes sporočili iz Policijskega sindikata Slovenije (PSS).

V PSS so opozorili, da so jih med stavko predstavniki vlade povsem ignorirali in se jim celo posmehovali ter pritiskali nanje zaradi uveljavljanja interesov na podlagi zakonitih pravnih sredstev, z izključnim namenom zavarovanja obstoječih in že zapadlih pravic članov.

Uporabili bodo vsa pravna sredstva

Kot so zapisali v policijskem sindikatu, ne morejo prezreti dejstva, da takšen odnos vlade za njihove zaposlene pomeni nespoštovanje pravne države in evidentno kršitev temeljnih načel demokratične družbe. Zato k podpori pri nadaljevanju njihovih legitimnih prizadevanj javno pozivajo vse zaposlene v javnem sektorju in nasploh vse državljane.

Sindikat policistov Slovenije (SPS) zavrača podpis dogovora in stavkovnega sporazuma, ker sta akta z njimi v enem delu neusklajena, posegata v pridobljene pravice, s tem pa sta za SPS nesprejemljiva. Ukrepi, ki trajno posegajo v osnovno plačo, so po mnenju SPS nesprejemljivi tudi zato, ker gre za praktično stalen ukrep, kar je v nasprotju z ustavno sorazmernostjo poseganja v plače zaradi krize, zato bodo zoper ta akt uporabili vsa pravna druga sredstva.

Nerešene stvari iz preteklosti

Višina povračila prevoza na delo je za SPS neprimerna, poleg tega je spremenjen način obračunavanja prevoznih stroškov, kjer se ponovno uvaja javni prevoz kot osnova, kar pomeni veliko administrativnih ovir. Solidarnostna pomoč se omejuje tudi za policiste, ki so poškodovani pri opravljanju svojega dela in dalj časa odsotni iz dela, med razlogi za nasprotovanje sporazumu navajajo v SPS. Interventni ukrepi in omejevanja napredovanja so lahko le začasne narave, s tem dogovorom pa se ukrep ponovno podaljšuje, so še pojasnili.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj je po podpisu stavkovnega sporazuma spomnil, da imajo policisti nerešene stvari iz preteklosti, ko so se vlade že zavezale do policistov. Zato imajo po Štrukljevih besedah policisti povsem prav, da poskušajo neuresničene zahteve uresničiti in vlada bo morala pokazati več pripravljenosti, če ne bo želela imeti dolgotrajnega konflikta s policisti.

Vizjak: vztrajanje pri stavki je nepotrebno

Minister za delo in vodja vladne pogajalske skupine Andrej Vizjak se, kot je dejal, strinja, da je treba odprta vprašanja urediti, vendar je nepotrebno vztrajati v stavki. Ob tem pa je poudaril, da odprtih vprašanj ni povzročil zakon za uravnoteženje javnih financ, ampak so stvar preteklosti. Po ministrovih besedah so se zavezali, da odprejo pogajanja o tem v okviru socialnega sporazuma in kasneje ob pripravi proračunskih dokumentov za prihodnja leta.

Zahteve policistov so diametralno nasprotne od danes sklenjenega dogovora, saj se na pogajanjih z ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom pogovarjajo o zvišanju plač za desetine odstotkov, je pojasnil Vizjak, kar je po njegovem mnenju v teh razmerah nerealno.

STA