Vlada predlaga ustanovitev skladov za prenovo podjetij

LJUBLJANA> Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, bi morala biti ustanovitev tovrstnih skladov osnovni interes uprav in nadzornih svetov bank, saj upravljanje naložb ni osnovna dejavnost bank in v tem običajno tudi niso dobre.

Namenjeno predvsem bankam, ki so v lasti države

Banke bi po prepričanju vlade s prodajo lastniških deležev v podjetjih, ki so jih v času krize pridobile ob unovčenju zavarovanja za svoje naložbe, tem skladom izboljšale svoj denarni tok in tako ob spremljajočih ukrepih za sanacijo poslovanja in kapitalsko okrepitev lahko znova okrepile financiranje gospodarstva, istočasno pa bi podjetjem omogočile ponovno normalno delovanje pod lastništvom teh skladov.

Kot je danes poudaril Gaspari, to še zlasti velja za banke, ki so v pretežni lasti države, posebej največji Novo Ljubljansko banko in Novo Kreditno banko Maribor.

Banke se ne ukvarjajo s prenovo podjetij

Kot v pojasnilih poudarja vlada, se banke ne ukvarjajo s prenovo podjetij, temveč večinoma le z izterjavo in programi reprogramiranja posojil, upravljanje podjetij pa prepuščajo managerjem. Te pa imenujejo lastniki, ki so podjetja pripeljali v takšno situacijo.

Po prepričanju vlade se banke vedejo, kot da bodo problemi sami minili, pri čemer na vladi opozarjajo, da bodo po treh letih deleže, ki presegajo deset odstotkov, morale začeti odštevati od regulatornega kapitala.

Predlagane sklade za prenovo podjetij naj bi ustanovili banke, ki so pridobile lastniške deleže, večstranske institucije in drugi zainteresirani vlagatelji. Njihov osnovni namen naj bi bil v nakupu podjetij v težavah, njihovem prestrukturiranju in prodaji. Ob tem bi bilo treba ustanoviti posebno družbo za upravljanje s profesionalnimi upravljalskimi ekipami. Rok za uvedbo takih skladov je april letos.

Kriterij pri prodaji skladom bi morali biti, da gre za podjetja v težavah, katerih uspešno prestrukturiranje je mogoče, za družbe, kjer je lahko ob nakupu ali dokapitalizaciji na nadzorovan način moč pridobiti večinski delež, ki jih je po uspešnem prestrukturiranju moč prodati strateškemu partnerju ali izvesti javno prodajo in da cena nakupa temelji na tekočem položaju v podjetju.

Gaspari je prepričan, da gre tudi za priložnost za odprtje tujemu kapitalu, vendar ne za razprodajo, temveč za pridobitev novih znanj, izboljšanje korporativnega upravljanja.

Državna intervencija ni potrebna

Omenjeni ukrep bo po predlogih vlade spremljala še dokapitalizacija NLB in NKBM in uvedba davka na bilančno vsoto bank in hranilnic z olajšavami za krepitev financiranja.

Gaspari je ob tem povedal, da se zavzema za čim večjo vlogo zasebnega sektorja pri sanaciji bank, pri čemer izhaja iz prepričanja, da obsežna državna intervencija ni potrebna in prinaša tveganja. Vsem tistim, ki se zavzemajo za slabo banko, v kateri bi država prevzela slabe terjatve bank, je sporočil, naj si ogledajo irski primer, ko sta zaradi takega pristopa v težavah tako država kot bančni sektor.

STA