Vlada se mora danes odločiti, ali bo leta 2013 EP v košarki v Sloveniji

KOŠARKA> Tega, kakšna bo odločitev na današnji seji vlade, ni mogoče napovedati, saj naj bi bilo razpoloženje med ministrskim zborom deljeno. 39 poslancev državnega zbora je vladi včeraj poslalo pismo, naj podpre EP, hkrati pa podpirajo nova pogajanja za znižanje kotizacije.

Aktualno dogajanje v državi in v svetu gotovo ne gre v prid soglasju vlade - finančni zlom Irske, težave pri pokojninski reformi, sprejem varčevalnega proračuna so prinesli dodatna trenja znotraj koalicije. In tako lahko kot žrtev kompromisov pade tudi projekt EP. Na drugi strani pa je tudi res, kot je dejal predsednik KZS Roman Volčič, da če EP ne organiziramo zdaj, lahko nanj kar pozabimo.

Vlada bi danes lahko tudi pogojno dala soglasje: damo tri milijone, kolikor je plačala Litva za EP, ki bo prihodnje leto, morda štiri. Sodeč po včerajšnjih besedah ministra, zadolženega za šport, Igorja Lukšiča, se bo najbrž zgodilo prav to. In težko je verjeti, da bi Fiba objavila nov razpis za EP. Potencialna prireditelja, Francija in Nemčija, sta namreč napovedala kandidaturo za EP 2015. Tudi za dve bogati državi je torej osem milijonov evrov kotizacije preveč! Drugih junakov ni na vidiku, razen če ne bi organizacija premamila katero od bogatejših (Rusija) ali košarkarsko nepomembnih (Velika Britanija) držav.

Lukšič je namreč včeraj opozoril na velike stroške organizacije EP. Dejal je, da je imela Poljska z organizacijo lanskega EP približno devet milijonov evrov stroškov in deset milijonov prihodkov; poljska košarkaška zveza je tako imela milijon dobička. V našem primeru bi predvideni stroški znašali 14 milijonov evrov, dobička pa najbrž ne bi bilo, meni Lukšič. Ob tem je doslej na EP sodelovalo 16, po novem pa jih bo 24, kar stroške le še povečuje. “Država mora imeti toliko nacionalnega ponosa, da ne pristane na pogoje, ko se plača dvakrat in še nekajkrat več kotizacije, v razmerah, ko je z organizacijo nemogoče priti skozi brez izgube,” je poudaril Lukšič. Denimo: TV pravice in oglasni prostor trži Fiba, organizator, ki od tega nima nič, pa mora plačati stroške TV produkcije.

Ministrove besede se razlikujejo od trditev KZS, ki pričakuje za 38,950.000 evrov prihodkov in skupni neto učinek 18,350.000 evrov. Poleg tega v dokumentaciji KZS s prvotno opredeljenih 6,5 milijona evrov kotizacije najdemo enak delež države za stroške gradnje dvoran na Ptuju in v Novem mestu - skupaj torej 13 milijonov evrov, z deležem, ki bi ga pokril KZS, pa je stroškov za 20,5 milijona evrov.

Tudi sicer je v njihovi analizi precej vprašljivih izračunov. Nikjer ni zapisano, koliko povratnega denarja bi kapnilo v državni proračun, še najbolj pa v oči bode nedorečenost glede mest, ki naj bi gostila EP, od fantomske dvorane na Ptuju do izključitve drugega največjega slovenskega mesta Maribora in mesta z najbolj razvitim turističnim zalednjem, Kopra. ROK MAVER