Vnos fiskalnega pravila v ustavo zgolj še vprašanje politične volje
Delovna skupina za fiskalno pravilo se je danes sestala še z ministrom za finance Janezom Šušteršičem. Večjih vsebinskih zadržkov glede izvedbe fiskalnega pravila ni, odprto ostaja le še vprašanje, ali se ga vnese tako v ustavo in izvedbeni zakon ali samo v zakon. To politično dilemo pa morajo razrešiti predsedniki parlamentarnih strank.
LJUBLJANA> Po sestanku delovne skupine s finančnim ministrom novinarjem je poslanec SDS Branko Grims pojasnil, da so vsebinsko zadeve usklajene.
“Sploh ni nobenega posebnega odprtega vsebinskega vprašanja. Gre le še za vprašanje politične volje. Čemu dati prednost - slovenskemu podjetništvu, gospodarskemu razvoju Slovenije, ukrepom za popustitev posojilnega krča ali pa političnim ambicijam? V SDS bodo dali prednost prvemu,” zagotavlja Grims.
Vsebinske dileme glede fiskalnega pravila so po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča takšne, da je z nekaj truda še mogoče najti rešitve. “Bilo je nekaj relevantnih vsebinskih vprašanj, a s kakšnim krogom pogovorov bi vsebinsko prišli skupaj,” je novinarjem dejal Šušteršič. Odločitev, ali se fiskalno pravilo zapiše v ustavo ali ne, je po ministrovih besedah zdaj v rokah politike. Če soglasja za to ne bo, bodo razlogi bolj politični in formalni kot pa vsebinski, je prepričan Šušteršič. Ta razlog za zapisa fiskalnega pravila v ustavo argumentira z naslednjimi besedami: “Če bi fiskalno pravilo zapisali v navaden zakon, bi lahko kadarkoli to pravilo z drugim zakonom obšli. V evropski pogodbi pa piše, da moramo to pravilo zapisati na trden in trajen način.”
Grims: Vpis fiskalnega pravila v ustavo bo zvišalo bonitetne ocene Slovenije
Grims je prepričan, da vsi argumenti govorijo v prid vpisu fiskalnega pravila v ustavo; ta je po njegovih besedah potreben za zvišanje bonitetnih ocen Slovenije. Ob tem Grims poudarja, da primerjave s Francijo - ta fiskalnega pravila ne bo zapisala v ustavo - ne zdržijo, saj da Francija ni v takem krču kot Slovenija.
“Samo vpis fiskalnega pravila v ustavo je dovolj jasen in verodostojen signal vsem v tujini, ki vplivajo na bonitetne ocene Slovenije in na dostop Slovenije do kapitala po razumni ceni,” poudarja Grims.
V SDS si želijo doseči politično soglasje glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo in za to bo potreben še dodatni napor. “To je edino državniško ravnanje. Ta poskus smo dolžni storiti,” je zatrdil Grims in dodal, da si je treba vzeti dovolj časa za preučitev vseh okoliščin in za pregled realnih učinkov ene in druge rešitve.
Pozitivna Slovenija: Zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben
V Pozitivni Sloveniji po besedah poslanke Maše Kociper vztrajajo pri stališču, da zapis fiskalnega pravila v ustavo ni potreben, saj ima Slovenija ratificirano mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje in ima primat po našem pravu.
Kociprova poudarja, da v PS pri pogovorih sodelujejo, ker želijo pomagati pri kreiranju zakona, četudi potem pri sprejemu ne bi sodelovali. Koalicija pa po njenih besedah pri podpori zapisa fiskalnega pravila v ustavo računa zlasti na SD.
SD se ravna po Francozih
V poslanski skupini SD so danes medtem potrdili besede, ki jih je za časnik Delo povedal predsednik stranke Igor Lukšič. Ta je dejal, da so v stranki po nedavni odločitvi francoskega ustavnega sodišča, da za ratifikacijo fiskalnega pakta, ki uvaja fiskalno pravilo, ni potrebna sprememba ustave, zdaj še bolj utrjeni v prepričanju, da fiskalnega pravila ne zapišemo v ustavo.
Predsednik poslanske skupine SD Janko Veber pa je zatrdil, da so v stranki naklonjeni vnosu fiskalnega pravila le v izvedbeni zakon.
Medtem ko so bile na današnjem sestanku v ospredju strokovne dileme, so v PS ponovili, da bi bil simbolen signal za mednarodne trge zavezanost k reformam in ne zapisa nekega pravila v ustavo. Reforme so po navedbah PS potrebne, ker je samo na ta način mogoče zagotoviti dolgoročno konsolidacijo in stabilnost javnih financ.
“Politično zapenjanje, da bo fiskalno pravilo znižalo obrestne mere ali karkoli rešilo, je metanje peska v oči,” je poudarila Kociprova in ob tem dodala, da je javna podoba, da se Slovenija ne more poenotiti glede tega, škodljiva. “Trgom dajemo občutek, da se ne strinjamo glede vsebine, kar pa ne drži,” je poudarila.
Dilema, ali fiskalno pravilo zapisati zgolj v zakon ali pa spreminjati tudi ustavo, je tako zdaj v rokah političnega vrha. To je danes poudaril tudi Jakob Presečnik (SLS). “Pri predsednikih vseh parlamentarnih strank bomo videli, ali bo zadostna večina ali ne,” je dejal in izrazil upanje, da se bo politika uspela sporazumeti glede zakona. Glede sprememb ustave po njegovem soglasja ni pričakovati.
Presečnik meni, da bi zakon o fiskalnem pravilu tudi brez sprememb ustave v državnem zboru sprejeli z dvotretjinsko večino. Po njegovih ocenah namreč samo takšna večina zakonu daje neko moč, in sicer tudi za v prihodnje, da ga ne bi bilo mogoče vsakih nekaj mesecev spreminjati.
STA