Volilna udeležba v EU - 43,11-odstotna

BRUSELJ > Udeležba v Sloveniji je med najnižjimi - po zadnjih slovenskih podatkih je bila 23,6-odstotna, kar je manj kot leta 2009 in 2004, ko je bila približno 28-odstotna.

Nižjo udeležbo so med članicami EU po podatkih Evropskega parlamenta zabeležile Slovaška - 13-odstotno, Češka - 19,5-odstotno in Poljska 22,7-odstotno.

Najvišja je bila udeležba v Belgiji in Luksemburgu, kjer je glas oddalo 90 odstotkov volilnih upravičencev. Volitve so sicer v obeh državah obvezne.

V Grčiji in na Cipru, kjer so volitve prav tako obvezne, je slika drugačna: volilo je 42 odstotkov Ciprčanov in 57 odstotkov Grkov.

V Nemčiji je volilna udeležba višja kot leta 2009 - zrasla je za približno štiri in pol odstotne točke s 43,3 odstotka na 47,9 odstotka. Prav tako se je za tri odstotne točke zvišala v Franciji - s 40,6 odstotka na 43,5 odstotka. V Veliki Britaniji pa je zrasla za dobro odstotno točko - s 34,7 odstotka na 36 odstotkov.

V drugih velikih članicah se je znižala. V Italiji je padla za pet odstotnih točk s 65 odstotkov na 60 odstotkov. Kljub temu je Italija med članicami, kjer volitve niso obvezne, beležila drugo najvišjo udeležbo. Višja je bila le na Malti, skoraj 75-odstotna, s tem, da je bila na Malti udeležba na volitvah do nedavnega obvezna.

V Španiji je volilna udeležba padla za malenkost - s 44,9 na 44,7 odstotka.

Na Hrvaškem se je volilna udeležba zvišala - na prvih volitvah lani je bila skoraj 21-odstotna, sedaj pa je šlo na volišča dobrih 24 odstotkov Hrvatov.

Volilna udeležba se je zvišala v enajstih članicah: Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Romuniji, Bolgariji, Litvi, na Finskem, Švedskem, Nizozemskem, v Grčiji in na Hrvaškem, v preostalih je padla, zelo občutno v Latviji - s 54 odstotkov na 30 odstotkov.

STA