Volitve v ZDA prvič po 48 letih brez članov družin Biden, Clinton in Bush
Po odstopu Joeja Bidna od kandidature za ponovno izvolitev na predsedniški položaj se v ZDA novembra letos obetajo prve volitve od leta 1976, ko na seznamu kandidatov za predsednika ali podpredsednika Združenih držav ne bo nobenega člana družin Biden, Clinton ali Bush.
WASHINGTON > Pred 48 leti je na predsedniških volitvah v ZDA z minimalno razliko zmagal demokrat Jimmy Carter, njegov podpredsednik je bil Walter Mondale, ki je osem let kasneje tudi sam neuspešno kandidiral za predsedniški položaj.
Carter in Mondale sta takrat zbrala 50,1 odstotka glasov, republikanec Gerald Ford in njegov podpredsedniški kandidat Bob Dole pa 48 odstotkov.
Na naslednjih volitvah leta 1980 je v Beli hiši prišlo do spremembe, ko je predsedniški položaj prvič zasedel republikanec Ronald Reagan, njegov podpredsedniški kandidat je bil George H. W. Bush.
Odtlej je na vsakih predsedniških volitvah v ZDA za predsednika ali podpredsednika kandidiral eden od članov družin Bush, Clinton ali Biden.
Reagan je v paru z Georgeom Bushem starejšim zmagal na volitvah tudi leta 1984, nato pa se je Bush leta 1988 tudi sam potegoval za predsedniški položaj in z dobrimi 53 odstotki glasov premagal demokratskega kandidata Michaela Dukakisa.
Bush starejši je štiri leta kasneje poskusil znova, vendar je moral priznati premoč novi sili v demokratski stranki, 46-letnemu Billu Clintonu, ki je postal tretji najmlajši predsednik ZDA v zgodovini.
Clinton je bil nato leta 1996 znova izvoljen za nov štiriletni mandat, takrat mu je nasproti stal republikanski kongresnik in Fordov podpredsedniški kandidat Bob Dole.
Štiri leta zatem Clinton v skladu z ustavo ZDA ni mogel kandidirati za tretji mandat, kandidat demokratov je bil njegov podpredsednik in okoljski aktivist Al Gore. Na republikanski strani mu je nasproti stal George Bush mlajši, sin nekdanjega predsednika Georgea H. W. Busha.
To so bile ene najbolj izenačenih in hkrati kontroverznih volitev v moderni zgodovini države, saj je Gore dobil več glasov volivcev, vendar je Bushu na koncu moral priznati poraz, potem ko je vrhovno sodišče s petimi glasovi proti štirim presekalo gordijski vozel in prekinilo ponovno štetje glasovnic na Floridi.
George Bush mlajši je nato nekoliko bolj prepričljivo zmagal leta 2004, ko je s 50,7 odstotka glasov premagal demokrata Johna Kerryja.
Štiri leta kasneje je znova zavel veter sprememb, ko je zmagal demokrat Barack Obama in postal prvi temnopolti predsednik ZDA. Njegov podpredsedniški kandidat je bil trenutni predsednik ZDA, takrat 66-letni demokratski senator Joe Biden.
Obama je v paru z Bidnom znova zmagal tudi leta 2012, ko se je pomeril z republikancem Mittom Romneyjem in osvojil 51,1 odstotka glasov.
Nato pa so se leta 2016 zgodile še ene prelomne in zgodovinske volitve, ko je predsednik ZDA postal republikanski kandidat Donald Trump.
V nasprotju s pričakovanji je tesno premagal nekdanjo državno sekretarko Hillary Clinton, soprogo Billa Clintona, ki je prejela skoraj tri milijone glasov volilcev več, vendar je morala na koncu priznati poraz zaradi elektorskega volilnega sistema v ZDA.
Trump je nato leta 2020 znova kandidiral za predsednika ZDA, vendar mu je zmago preprečil nekdanji podpredsednik Joe Biden.
Ta bi se lahko letos znova potegoval za položaj, vendar je v nedeljo odstopil od kandidature, potem ko je popustil stopnjevanju pritiska iz demokratskih vrst zaradi številnih pomislekov o njegovi starosti in vidnih znakov pešanja.
Kandidatka demokratov v tekmi s Trumpom, ki se že tretjič poteguje za predsedniški položaj, bo najverjetneje Bidnova podpredsednica Kamala Harris.