Volk ubit, ovce pa še bolj ogrožene
V PN smo v zadnjem času dvakrat poročali, da so lovci vkorakali v sezono lova na volkove. V slabih dveh mesecih so jih ustrelili sedem. To je dobra polovica od dvanajstih, kolikor jih za odstrel odobrila strokovna komisija za velike zveri z okoljskega ministrstva. Skupina, ki izvaja projekt Life+Slowolf, pa opozarja, da imajo površno zasnovani posegi lahko tudi nasproten učinek.
PRIMORSKA> Kot pravijo strokovnjaki iz ljubljanske Biotehnične fakultete, Zavoda za gozdove in društva Dinaricum, ki sestavljajo projektno skupino Slowolf, je pri nas premalo gozdnega prostora, da bi lahko volk in človek kot Francoza živela drug mimo drugega.
35.000 hektarjev za en volčji trop
Zgolj en volčji trop namreč potrebuje približno 35.000 hektarjev zato, da lahko preživi in ohrani svojo vrsto.
Kljub temu pa po mnenju Slowolfovcev odstrel volkov ni nujno v nasprotju s prizadevanji za dolgoročno ohranitev populacije. “Potrebno se je zavedati, da ohranjanje živalskih vrst ne pomeni enako kot popolna zaščita in varovanje vseh osebkov v populaciji. Trajnostni lov in lovstvo imata dolgo tradicijo in še danes pomembno prispevata k naravovarstvu in soobstoju ljudi ter prostoživečih živali,” poudarjajo zasluge lovstva.
Volk ubit, ovce pa še bolj ogrožene
Obenem pa opozarjajo, da morajo biti takšni posegi skrbno načrtovani, da bi preprečili negativne učinke lova. Krvav odvzem volkov namreč lahko celo poveča škodo na drobnici.
LORI FERKO
O tem podrobneje pišemo v ponedeljkovi tiskani izdaji Primorskih novic.
