Vrh EU dosegel dogovor o enotnem bančnem nadzoru

BRUSELJ> Francija se je zavzemala za to, da bi bil enotni nadzor vzpostavljen do konca leta, Nemčija pa je vseskozi poudarjala, da je kakovost pomembnejša od hitrosti.

Po navedbah virov se je sprva razmišljalo o tem, da bi voditelji v usmeritvi zapisali, naj se začne nadzor izvajati januarja 2014, a na koncu je obveljalo leto 2013.

Evropska komisija je sicer predlagala, naj se nadzor nad problematičnimi bankami začne izvajati januarja prihodnje leto, nad sistemskimi julija, nad vsemi 6000 bankami v območju evra pa januarja 2014.

Enoten nadzor je temelj bančne unije

Enoten nadzor nad bankami je temelj bančne unije in pogoj za neposredno dokapitalizacijo bank iz stalnega reševalnega mehanizma ESM, ki velja za ključno orožje v boju proti krizi.

Z neposredno dokapitalizacijo bank iz ESM naj bi namreč unija presekala gordijski vozel bančne in dolžniške krize, saj se z njo dolgovi članic območja evra ne bi povečevali.

Francoski predsednik Francois Hollande je prepričan, da je bil to ključni trenutek za Evropo in da ima ta skupaj z odločitvijo Evropske centralne banke (ECB) o odkupovanju državnih obveznic ter z delujočim ESM danes močna orodja za ukrepanje.

Vendar pa je treba za obnovitev zaupanja v območje skupne valute vzpostaviti še bančno unijo. Tokratni vrh je bil po njegovih besedah vsebinsko nadaljevanje junijskega in pomemben korak na poti k bančni uniji, katere prva faza je enotni bančni nadzor. Zato vidi veliko sporočilno vrednost v dogovoru, da bo pravni okvir za skupni nadzor opredeljen že do konca tega leta.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je po koncu prvega dela vrha poudarjala predvsem to, da bo za vzpostavitev kakovostnega nadzora, ki si bo zaslužil to ime in bo boljši od sedanjega, potreben čas.

Pravni okvir bo podlaga za vzpostavitev nadzora in nato za dokapitalizacijo bank

V praksi naj bi zaživel v teku leta 2013, a tudi predsednik ECB Mario Draghi je voditeljem po njenih besedah povedal, da bo to terjalo čas in da ne gre za mesec ali dva. A hitreje se bo ECB lotila dela, prej bo to, je dodala.

V vsakem primeru pa je po njenih navedbah pomembno, da bo z januarjem 2013 znan pravni okvir, saj bo ECB šele na tej podlagi lahko začela z operativno vzpostavitvijo nadzora. Ko bo ta res praktično delujoč, bo mogoča tudi neposredna dokapitalizacija bank iz ESM, pri čemer pa niti ona ni želela povedati, kakšni bodo kriteriji za to.

Kaj bo s pomočjo Španiji?

Na vprašanje, ali je dogovor razočaranje za Španijo, je Hollande odgovoril, da se je območje evra že dogovorilo za pomoč pri sanaciji španskih bank, ki bo prišla iz začasnega mehanizma za stabilnost evra in se bo vštela v javni dolg, medtem ko neposredna dokapitalizacija iz ESM dolga ne bo zviševala. Španski premier Mariano Rajoy po njegovih besedah niti enkrat ni dal vedeti, da želi ta dogovor spremeniti.

Pomembnejše vprašanje se Hollandu zdi, ali Španija potrebuje pomoč za celotno državo. O tem včeraj ni bilo govora, je povedal, Francija pa meni, da ob morebitni prošnji Španiji ne bi bilo treba predpisovati še ostrejših varčevalnih ukrepov.

Evrski proračun ne pomeni cepitve proračuna celotne EU

Glede načrtov za poglabljanje območja evra sta tako Hollande kot Merklova dejala, da odločitve in natančni časovni okvir sledijo decembra. Oba sta jasno povedala, da morebitno posebno fiskalno orodje območja evra, ki se ga je imenovalo tudi evrski proračun, ne pomeni cepitve proračuna celotne EU in da naj bi šlo za povsem ločeno stvar.

Glede krepitve vloge evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve pa je Hollande dejal, da Francija sicer trenutno v tem ne vidi smisla, da pa bi to lahko postalo aktualno v primeru poglabljanja solidarnosti v območju evra, na primer skozi skupne evrske obveznice. Takrat bi bilo namreč treba še dodatno okrepiti disciplino in nadzor.

STA