Vrh EU je zastavil prednostne naloge za krepitev rasti

Svet
, posodobljeno:

Voditelji EU so opredelili nekaj ključnih prednostnih nalog za krepitev gospodarske rasti. Med drugim so pozvali k čimprejšnjemu dogovoru o ukrepih za nov zagon enotnega trga v EU in nadaljnjemu znižanju administrativnih ter zakonodajnih bremen za gospodarstvo.

Nemška kanclerka Angela Merkel (v sredini) in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy (desno) sta Italijo pozvala k sprejetju ukrepov.
Nemška kanclerka Angela Merkel (v sredini) in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy (desno) sta Italijo pozvala k sprejetju ukrepov. Francois Lenoir

BRUSELJ> Vrh EU meni, da bi bilo treba usmeriti prizadevanja v to, da se do konca 2012 doseže dogovor o 12 predlogih Evropske komisije za zagon enotnega trga unije, ki prav prihodnje leto praznuje 20 let od vzpostavitve.

Pri tem naj se prednostno obravnava tiste predloge, ki imajo najmočnejši učinek na rast in zaposlovanje, piše v osnutku sklepov, ki jih bo danes potrdil vrh EU.

Evropska komisija je te predloge sprejela aprila letos, sestavljajo pa akt za enotni trg. Mednje sodi tudi zakonodajni predlog za okrepljeno sodelovanje na področju enotnega evropskega patenta, za katerega si močno prizadeva tudi Slovenija.

Pri njem bo sodelovalo 25 članic unije vse razen Španije in Italije. Slovenija je bila med pobudnicami okrepljenega sodelovanja pri evropskem patentu.

To bo podjetjem ali posameznikom omogočilo, da svoje izume zavarujejo z enotnim evropskim patentom in ne več s posameznimi nacionalnimi, s tem pa se bodo stroški patentiranja občutno znižali, kar je bistveno za krepitev konkurenčnosti EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko.

Vzpostavitev trga digitalnih vsebin

Voditelji so Evropsko komisijo pozvali, naj oblikuje časovni načrt vzpostavitve polno delujočega enotnega trga digitalnih vsebin, kar med drugim terja prenovo pravnega okvira za pravice intelektualne lastnine in za upravljanje z licenciranjem avtorskih pravic v več državah.

Zavzeli so se za zmanjšanje birokracije

Voditelji komisijo in članice unije tudi pozivajo, naj ohranijo dinamiko uresničevanja programa odprave administrativnih bremen, katerega cilj je do leta 2020 ta bremena za podjetja zmanjšati za 25 odstotkov. Vrh EU poziva tudi k nadaljnji okrepitvi prizadevanj za zmanjšanje zakonodajnih bremen za mala in srednja podjetja ter za bolj pametno zakonodajo.

Članice unije so se zavezale, da bodo v okviru evropskega semestra v svojih odločitvah v polnosti upoštevale priporočila EU glede javnofinančne politike in strukturnih reform. Pozvali so tudi k čim bolj ambiciozni izvedbi naslednjega cikla okrepljenega usklajevanja na področju gospodarskih in fiskalnih politik.

Pomoč pri krepitvi konkurenčnosti

Poleg tega so v okviru pomoči državam z evrom v težavah pozvali k sprejetju predlogov Evropske komisije, da se najbolj problematičnim članicam omogoči nižji delež nacionalnega sofinanciranja pri evropskih projektih s področja kohezije, razvoja podeželja in ribištva.

Delež sofinanciranja iz proračuna EU se bi tako lahko dvignil na 95 odstotkov, pri čemer naj bi bili projekti osredotočeni na krepitev konkurenčnosti ter spodbudo rasti in zaposlovanju.

STA