Vrh EU o reševanju in obravnavi beguncev ter vojaški operaciji proti tihotapcem

BRUSELJ > EU je izredni vrh o begunski krizi v Sredozemlju sklicala po brodolomu ob libijski obali konec minulega tedna, v katerem naj bi po podatkih ZN umrlo več kot 800 ljudi. Našli so le 24 trupel. V prihodnjih mesecih naj bi se jih na pot čez Sredozemlje po zatočišče in boljše življenje v Evropi odpravilo še do milijon.

Voditelji članic EU bodo danes na izrednem sestanku predvidoma sprejeli štiri politične zaveze: za krepitev navzočnosti EU na morju, boj proti trgovcem z ljudmi, preprečevanje nezakonitih migracij in krepitev notranje solidarnosti. Prednostna naloga je preprečiti, da še več ljudi umre v morju, piše v osnutku sklepov, ki jih bodo sprejeli.

Iskanje in reševanje

Prvi cilj je okrepitev evropskih operacij Triton in Pozejdon v okviru agencije za nadzor zunanje meje Frontex, vsaj s podvojitvijo finančnih sredstev za leti 2015 in 2016 ter s krepitvijo drugih sredstev, s čimer naj bi izboljšali iskanje in reševanje.

Mesečni proračun Tritona je sedaj tri milijone evrov. Patruljira lahko le do 30 navtičnih milj od meje EU. Ta evropska operacija sicer ni pristojna za iskanje in reševanje v Sredozemlju, temveč le za nadzor meje s patruljiranjem v bližini obale.

Sprememb mandata Tritona ne bo, a v EU kljub temu pričakujejo, da bo podvojitev njegovega proračuna okrepila prizadevanja za iskanje in reševanje, saj je v skladu s pomorskim pravom vsako plovilo dolžno nuditi pomoč ljudem v stiski.

Na vrhu se pričakujejo konkretne zaveze članic. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v ponedeljek nakazal možnost, da bi lahko Slovenija znova pomagala z ladjo Triglav.

Boj proti trgovcem z ljudmi

Drugi cilj je preprečiti odhod prenatrpanih čolnov in ladij iz Libije, ki je zaradi splošne nestabilnosti, nenadzorovanih mej in bližine Evrope glavna izstopna migracijska točka.

EU razmišlja o možnosti vzpostavitve vojaške operacije, podobne pomorski operaciji za boj proti piratom ob somalijski obali Atalanti.

Naloga te operacije naj bi bila uničiti poslovni model tihotapcev z ljudmi s “krepitvijo sistematičnih prizadevanj za odkrivanje, zaseg in uničenje njihovih plovil pred uporabo”, piše v osnutku izjave, ki jo bodo sprejeli voditelji.

Visoka zunanjepolitična predstavnica unije naj bi takoj začela priprave morebitne operacije v sklopu skupne varnostne in obrambne politike, v skladu z mednarodnim pravom.

Ob tem v Bruslju izpostavljajo, da se ne razmišlja o celoviti vojaški operaciji, temveč o “kirurških posegih” na podlagi obveščevalnih podatkov, torej nikakor ne bo šlo za vojno, temveč za zelo ciljne posege v omejenem obsegu.

EU namerava okrepiti tudi prizadevanja za odkrivanje in odstranjevanje vsebine na spletu, s katero trgovci privabljajo migrante in begunce.

Obravnava beguncev oziroma migrantov

To je ključni in najbolj občutljiv problem v evropski migracijski politiki, saj ukrepanje članic hromita finančna kriza ter porast populizma in ekstremizma. To sta po mnenju analitikov strup za razpravo o migracijah.

Vrh EU naj bi se zavzel za vzpostavitev prvega prostovoljnega pilotskega programa preseljevanja, v okviru katerega naj bi na začetku ponudili vsaj 5000 mest za osebe, ki so že šle skozi azilni proces in so upravičene do zaščite.

Kritiki poudarjajo, da je številka 5000 vsekakor premajhna. Od začetka leta naj bi v Italijo prišlo približno 25.000 beguncev oziroma migrantov.

EU načrtuje tudi krepitev nujne pomoči članicam unije, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, in preučitev možnosti za nujno premestitev beguncev oziroma migrantov med članicami.

Predvidena je tudi pomoč strokovnjakov Evropskega azilnega podpornega urada (Easo) v državah, ki so najbolj na udaru, pri obravnavi prošenj za azil, vključno z registracijo in odvzemom prstnih odtisov.

V skladu z obstoječimi pravili EU, sporazumom Dublin II, mora vsako prošnjo za azil obravnavati država vstopa, ne glede na končni cilj osebe. Če ga zavrne, je odgovorna za vrnitev migranta v državo izvora. Večina članic EU noče spreminjati teh pravil.

EU sicer načrtuje tudi vzpostavitev novega programa za hitro vračanje nezakonitih migrantov iz držav EU, ki so najbolj na udaru, torej Italije, Malte in Grčije.

Preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov

EU želi tudi okrepiti podporo tretjim državam, zlasti Tuniziji, Egiptu, Sudanu, Maliju in Nigru, za nadzor kopenskih mej in poti ter krepitev dialoga z Afriško unijo na vseh ravneh in o vseh vprašanjih.

Predvidena je tudi namestitev evropskih uradnikov za zvezo za področje migracij v ključnih državah za zbiranje informacij o migracijskih tokovih.

Ti takojšnji ukrepi bodo prvi korak pri oblikovanju bolj sistematičnega in geografsko celovitega pristopa EU k migracijam, ki naj bi ga začrtala celovita migracijska strategija, ki jo bo Evropska komisija predstavila maja.

STA