Vrh EU se ne namerava ukvarjati z vprašanjem razdeljevanja cepiv

Svet
, posodobljeno:

Voditelji članic EU se na virtualnem zasedanju ta konec tedna ne nameravajo ukvarjati z vprašanjem razdeljevanja cepiv, saj to ni primeren prostor za to, so danes dejali viri pri EU v povezavi s pozivi šestih voditeljev, tudi slovenskega premierja Janeza Janše, da je treba zagotoviti enak dostop članic do cepiv.

Vrh EU se ne namerava ukvarjati z vprašanjem razdeljevanja cepiv
Leo Caharija

BRUSELJ > Šest voditeljev članic EU - avstrijski kancler Sebastian Kurz, slovenski premier Janša ter njuni kolegi iz Hrvaške, Bolgarije, Latvije in Češke - je pred vrhom v pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.

Šesterica je po neuradnih informacijah želela, da bi vrh EU v sklepih potrdil zavezo k pravičnemu dostopu vseh članic do cepiv po načelu pro rata glede na prebivalstvo ter se zavzel, da bi problem neenake porazdelitve cepiv naslovili z vzpostavitvijo korekcijskega mehanizma.

V osnutku izjave zaenkrat ni omembe korekcijskega mehanizma

Ker ne bo fizičnega srečanja, temveč virtualno, voditelji ne bodo sprejeli sklepov, temveč skupno izjavo. V osnutku izjave, ki se sicer še lahko spremeni, ni omembe korekcijskega mehanizma.

Viri pri EU so danes povedali, da se vrh ne namerava ukvarjati z vprašanjem razdeljevanja cepiv. Pogovori o tem še vedno potekajo v okviru usmerjevalnega odbora, zasedanje voditeljev ni primeren prostor za to, so pojasnili.

Poudarili so tudi, da se je predsednik Evropskega sveta Charles Michel intenzivno pogovarjal s šesterico, ki je izpostavila težave pri oskrbi s cepivi, ker podjetje AstraZeneca ne spoštuje pogodbenih obveznosti. Prizadevanja za rešitev teh težav potekajo, ne nameravajo pa tega reševati na vrhu, so dodali.

Ni informacij o kakšnem konkretnem dogovoru

Rešitev se išče v okviru usmerjevalnega odbora, pri razporejanju dodatnih desetih milijonov odmerkov cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki so jih preusmerili iz druge polovice leta v drugo četrtletje. Za zdaj ni informacij o kakšnem konkretnem dogovoru.

Pozivi šesterice so sicer dvignili veliko prahu. "Zamisel korekcijskega mehanizma nima možnosti za uspeh," je minuli teden ocenil visoki diplomatski vir pri EU. Vsaka članica je imela namreč možnost, da naroči točno toliko, kot ji pripada po sistemu pro rata, pa so nekatere naročile manj. Zdaj je prepozno, da bi to spreminjali, je še dejal vir.

Še zlasti je zmotilo to, da je šesterica, soočena z neprijetnimi posledicami lastnih napačnih odločitev, javno kritizirala skupen evropski sistem. Že sam naziv "korekcijski mehanizem" je problematičen, saj nakazuje, da je bilo v osnovi nekaj narobe s sistemom, kar pa ni res, je slišati neuradno.

Predsednik vlade Janša se je sicer danes virtualno sestal s predsednikom Evropskega sveta. Iz premierjevega kabineta so sporočili, da sta predvsem usklajevala prednostne naloge in dogodke slovenskega vodenja Sveta EU ter da bo Michel tudi med častnimi gosti na slovesnosti ob 30. obletnici slovenske državnosti.

Janša je v torek obžaloval, da bo vrh virtualen. Odpoved fizičnega srečanja je povezal z velikim nezadovoljstvom zaradi pogodb s proizvajalci cepiv, zlasti z AstraZeneco, in izrazil dvom, da bo te probleme mogoče razčistiti na virtualnem srečanju.