Vrh EU še vedno išče dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji

BRUSELJ > Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Drugi pogajalski predlog Charlesa Michela torej ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri 750 milijardah evrov, je pa za 50 milijard evrov zmanjšal obseg nepovratnih sredstev in povečal obseg posojil.

Manj nepovratnega denarja, več za posojila

Medtem ko so dosedanji predlogi predvidevali, da naj bosta dve tretjini 750-milijardnega sklada namenjeni za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila, novi predlog predvideva 450 milijard evrov za nepovratna sredstva in 300 milijard evrov za posojila.

Čeprav se krovni obseg nepovratnega denarja znižuje, pa naj bi se za 15 milijard evrov zvišala sredstva za osrednji del tega sklada, instrument za okrevanje in odpornost, za katerega je bilo doslej predvidenih 310 milijard evrov nepovratnih sredstev.

S tem gredo naproti varčni četverici - Nizozemski, Avstriji, Danski in Švedski, ki ob podpori Finske že vseskozi zahteva zmanjšanje obsega nepovratnega denarja. Tako Nizozemska kot Avstrija sta se na novi predlog odzvali pozitivno.

Povečanje rabatov in mehanizem za ustavitev izplačila

Poleg tega naj bi novi predlog predvideval povečanje rabatov za nekatere neto plačnice in poseben mehanizem, ki bi posamezni članici v primeru pomislekov glede porabe denarja omogočal ustavitev izplačila denarja iz sklada za okrevanje.

Gre za vprašanje upravljanja denarja za okrevanje, ki je v petek zavrlo pogajanja. Nizozemski premier Mark Rutte je namreč osamljeno vztrajal pri tem, da bi morale o izplačilu denarja članice odločati s soglasjem.

Michel poskuša to rešiti s posebno zasilno zavoro, ki v bistvu pomeni, da brez soglasja vseh članic denarja za posamezno državo ni mogoče izplačati, a na precej bolj neformalen način.

Za Zahodno Slovenijo 240 milijonov evrov iz strukturnih skladov

V Bruslju so neuradno že zakrožile tudi informacije o tradicionalnih bonbončkih, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh.

Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, naj bi v tem kontekstu iz strukturnih skladov namenili 240 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Slovenija naj bi se pogajala še za več. Zagotovitev zadostnih kohezijskih sredstev, zlasti za Zahodno Slovenijo, ki je po prejšnjih predlogih izgubila ogromno glede na sedanji večletni finančni okvir, je namreč ključna prioriteta v pogajanjih.

Posvetovanja v ožjih krogih

Voditelji so drugi dan zasedanja začeli nekaj po 11. uri. Približno dve uri pozneje je Michel oznanil premor in nova posvetovanja v ožjih krogih. Od takrat je slišati, da naj bi bil dogovor blizu.

Prvi krog posvetovanj je vključeval srečanja Michela, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter voditeljev Danske, Avstrije, Švedske, Nizozemske, Finske, Nemčije, Francije, Italije, Španije in Portugalske. Pozneje sem ji je pridružila še Grčija.

Nato je Michel sporočil, da se je ločeno sestal tudi s poljskim in madžarskim premierjem. Nazadnje je tvitnil, da se znova sestaja z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nizozemskim premierjem.

Že pred začetkom današnjega zasedanja se je Michel sestal z nemško kanclerko, francoskim predsednikom, španskim premierjem Pedrom Sanchezom, italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem, Ruttejem in von der Leynovo.

Ključna vprašanja v končnici pogajanj so obseg svežnja in rabati, razmerje med nepovratnim denarjem in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.