Vrh G20 dosegel kompromis glede proste trgovine

HAMBURG > S takšnim kompromisom se je vrh G20 izognil zaostrovanju spora glede proste trgovine. Ta tema velja za eno najbolj težavnih na tokratnem vrhu voditeljev držav G20, saj je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil, da bo zaradi “nacionalne varnosti” še bolj omejil dostop do ameriškega trga. Nasprotno se preostale države želijo v sklepni izjavi izreči proti protekcionizmu.

Končno besedilo sklepne izjave bodo sprejeli danes popoldne. Medtem še vedno ostaja odprto vprašanje podnebne zaščite. Tu je še posebej sporen odstavek, ki ga želijo v besedilo vnesti ZDA. Gre za ameriško podporo drugim državam pri čisti rabi fosilnih goriv, kot je utekočinjeni naftni plin. Okoljevarstveniki so na nogah, saj bi morali uporabo fosilnih goriv pravzaprav opustiti, če bi želeli doseči cilje iz pariškega podnebnega sporazuma.

V sklepni izjavi bodo mednarodno trgovino in investicije označili za najpomembnejše gonilce rasti, produktivnosti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in razvoja.

Kot izhaja iz dokumenta, o katerem so se ponoči dogovorili pogajalci, so se države G20 izrekle za “vzajemen in medsebojno koristen okvir za trgovino in investicije” ter za načelo nediskriminatornosti. Države G20 želijo nadaljevati “boj proti protekcionizmu vključno z vsemi nepoštenimi trgovinskimi praksami”, so zapisali.

Zaradi Trumpovega nacionalističnega gesla Najprej Amerika je bilo jasno izraženo nasprotovanje protekcionizmu tudi Američanov dolgo časa vprašljivo. Prosta trgovina in odprti trgi tudi v krogu gospodarskih velesil niso več sami po sebi umevni.

Omembo “legitimnih obrambnih mehanizmov v trgovini” v sklepni izjavi naj bi dosegli Američani. Vsekakor je dodatek pomemben, saj omogoča “zakonite” protiukrepe. Ravno to pa je sporno. Z vidika Evropejcev bi bile denimo carine na uvoz jekla nepravične in v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije. V Hamburgu se bojijo, da bo Trump carine napovedal na tokratnem vrhu.

Države skupine G20 so v Hamburgu danes sprejele tudi skupni akcijski načrt, v katerem se zavzemajo za nadaljnjo gospodarsko rast in nova delovna mesta. Kot so zapisale v njem, je hitrost rasti trenutno še vedno nižja od želene, prisotna ostajajo tudi tveganja pred njeno vnovično upočasnitvijo.

Potrdile so ugotovitev, da jim ne bo uspelo uresničiti leta 2014 sprejetega cilja, da do leta 2018 globalno gospodarsko uspešnost povečajo za dva odstotka. Tako akcijski načrt predvideva nekoliko počasnejši napredek.

Govori tudi o pomenu strukturnih reform in preprečevanju manipulacij z menjalnimi tečaji, države podpisnice pa se bodo z njim zavzele za “zmanjševanje prekomernih globalnih neravnotežij”.

STA