Vročica pred načrtovano prodajo Mercatorja se stopnjuje

LJUBLJANA> Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem uspelo izpogajati precej Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar je pogodbena kazen za kršitve teh in tudi drugih zavez, npr. odpuščanja delavcev, zamenjave dobaviteljev, selitev sedeža družbe, največ 20 milijonov evrov, je razvidno iz delovne verzije večinoma že usklajene pogodbe. Kazen bi morala biti po mnenju poznavalcev vsaj 150 milijonov evrov.

Ta kazen je smešna, saj kupca nikakor ne "spodbuja" k spoštovanju določil pogodbe, je povedal finančni strokovnjak in analitik kapitalskega trga, ki je želel ostati neimenovan. Gre za dva odstotka vrednosti transakcije. V tujini so te kazni mnogo višje, tudi do vrednosti polovice transakcije, saj želijo pogodbene strani s tem zagotoviti izpolnjevanje obveznosti. Samo sinergij za prvo leto prevzema na račun nabave in zaposlenih je po izračunih samega Agrokorja za 170 milijonov evrov.

V Sloveniji tri leta ne bo odpuščanj

V pogodbi se Agrokor npr. zavezuje, da v Sloveniji, ne pa tudi drugje v regiji, kjer Mercator deluje, tri leta ne bo odpuščal. Hrvaški koncern se tudi zavezuje, da bo v Sloveniji zvišal plače, a ni navedeno, za koliko, da bo spoštoval in okrepil sodelovanje s slovenskimi dobavitelji, da bo sedež družbe vsaj pet let ostal v Sloveniji.

Na Hrvaškem združevanje s Konzumom

Je pa zanimiv člen, da naj bi v prihodnjih petih letih Mercator zagotovo ohranil svoje ime v Sloveniji, BiH in v Srbiji, medtem ko npr. Hrvaška ni navedena. To pomeni, da Agrokor že v bližnji prihodnosti predvideva združevanje s Konzumom oz. ukinjanje Mercatorjevih trgovin na Hrvaškem, kjer je "najboljši sosed" drugi največji trgovec. Po največ petih letih pa bi lahko blagovna znamka Mercatorja ugasnila tudi v Sloveniji.

Finančno ministrstvo poziva AUKN k ukrepanju

Ministrstvo za finance je v pismu Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) predlagalo, naj stori vse za zaščito Mercatorja in slovenske živilskopredelovalne industrije. Prevzem bi imel velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, živilskopredelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod in trg dela ter posledično na javnofinančni primanjkljaj.

Kmetijsko ministrstvo prodaji nasprotuje

Finančni minister Franc Križanič je prepričan, da mora država naložbo v Mercatorju "opredeliti kot strateško naložbo". Minister za kmetijstvo Dejan Židan pa je zapisal, da bi bila prodaja "neposredno v nasprotju s strateškimi interesi proizvodnje hrane v Sloveniji". Kmetijsko ministrstvo ji nasprotuje, ker v strukturi prehrambenih proizvodov v Mercatorju močno prevladujejo slovenski proizvodi, ker kupci te proizvode poznajo in jim zaupajo.

AUKN je obe pismi poslala vodstvoma obeh bank. Ob tem je poudarila, da spoštuje predpisane pristojnosti posameznih organov družbe in z njimi povezano odgovornost. Kot pravi, sta poslovodstvi bank pristojni in odgovorni za vodenje poslov, "le v primeru, če je potrebno in zavrnjeno soglasje nadzornega sveta, pa se lahko poslovodstvo odloči in prepusti odločitev o vprašanjih vodenja poslov skupščini".

Tretjina prometa s slovenskimi proizvodi

Podatki za letošnje leto, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance, nakazujejo pričakovano realizacijo slovenskih pridelkov in prehrambenih proizvodov v Mercatorju v višini 465 milijonov evrov, kar pomeni skoraj tretjino vsega prometa slovenskih pridelkov in prehrambenih proizvodov.

Dobavitelji so zaskrbljeni

Zaskrbljeni Mercatorjevi dobavitelji so danes pred sedežem Nove Ljubljanske banke (NLB) v Ljubljani pripravili protest proti prodaji večinskega deleža Mercatorja Agrokorju. Bojijo se namreč, da novi lastnik ne bi kupoval njihovih pridelkov, kar da bi lahko pomenilo konec njihove proizvodnje.

"Smo pred pogrebom, do katerega upamo, da ne bo prišlo," je dejal eden od pobudnikov shoda Tomaž Šinigoj. Vodstvu Nove Ljubljanske banke (NLB) so predali pismo, s katerim jo želijo prepričati, naj najde drugo rešitev. Pismo je prevzel generalni sekretar NLB Samo Nučič, ki je proteste pred banko označil kot "malo čuden način pritiska na banko".

Protestirajo tudi Hrvati

Nekaj nasprotnikov prodaje Mercatorja Agrokorju se je zbralo tudi pred slovenskim veleposlaništvom v Zagrebu. "Želimo opozoriti, da k vam prihaja velik škodljivec. Pošast, imenovana Todorić, namreč kupuje Mercator," so zapisali v letaku, v katerem so poudarili, da so slovensko diplomatsko predstavništvo obiskali zaradi prijateljstva do Slovenije.

Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, Nova Kreditna banka Maribor, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja.

STA