Vsak naj bi odhajal dostojno

OSKRBA UMIRAJOČIH> Da bi se tega vbprašanja lahko strokovno in primerno lotili, so izpeljali pilotski projekt vpeljave kontinuirane paliativne oskrbe. Vanj so zajeli štiri bolnišnice v državi (murskosoboško, jeseniško, kliniko Golnik in onkološki inštitut). Pod okriljem zdravstvenega ministrstva je potekal med julijem lani in letošnjim septembrom.

Izkušnje pilotskega projekta dokazujejo, da je treba čim prej urediti mrežo zdravstvenih timov paliativne oskrbe z regijskimi in nacionalnim koordinatorjem. Za delo je treba načrtno izobraziti in okrepiti time zdravstvenih delavcev.

Janez Remškar, direktor direktorata za zdravstveno varstvo v zdravstvenem ministrstvu, ki je pred dnevi predstavil pilotski projekt in načrte za ureditev paliativne oskrbe, je prepričan, da bi bila sistematična paliativna oskrba učinkovitejša od sedanjega sistema oskrbe umirajočih bolnikov. Posledica tega pa bi med drugim bilo manj hospitalizacij takšnih bolnikov, manj nepotrebnih preiskav in manj nepotrebne rabe zdravil. V Sloveniji umre vsako leto 19.000 ljudi, od tega jih sedem odstotkov umre nenadne smrti, preostali umrejo pričakovano - po daljši kronični bolezni.

Remškar poudarja, da je kakovostna paliativna oskrba možna le s pomočjo dostopnega tima strokovnjakov. Omenja pa, da je tudi pilotski projekt pokazal, da je za izvedbo kakovostne paliativne oskrbe zdaj na voljo premalo kadra. Projekt je namreč razkril, da upada število obiskov družinskih zdravnikov na domu, kar je zaskrbljujoče in daje slutiti, da zdaj te bolnike povečini zdravijo v bolnišnicah.

V projekt je bilo zajetih 409 bolnikov, ki so bili v obravnavi v povprečju 20 dni - tako v bolnišnici kot v domačem okolju. JA, STA