Vsak peti je že reven

Svet
, posodobljeno:

“Pri revščini ne gre več zgolj za individualne zgodbe,” opozarja dr. Bojan Regvar, generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije. “Skoraj petina Slovencev že živi na pragu revščine. Povedano drugače: v stanovanjskem bloku z desetimi nadstropji sta kar dve nadstropji revežev,” nazorno pojasni.

Irena Sirotič: “Ljudem pomagamo zgolj s hrano, oblačili in obutvijo ter z nasveti. Za plačilo položnic pa žal nimamo denarja.”
Irena Sirotič: “Ljudem pomagamo zgolj s hrano, oblačili in obutvijo ter z nasveti. Za plačilo položnic pa žal nimamo denarja.”

SLOVENIJA>Lani je bilo v Sloveniji po statističnih podatkih (po višini prihodka) revnih 273.000 ljudi, kar je 13,6 odstotka vseh državljanov. Na pragu revščine in socialne izključenosti pa je živelo kar 386.000 ljudi, torej skoraj petina populacije. “Položaj se v letošnjem letu še poslabšuje, napovedi za prihodnje leto pa kažejo, da bo k povečanju revščine prispeval tudi javni sektor in srednji razred, ki se bo v Sloveniji zmanjšal,” opozarja dr. Bojan Regvar.

Bojan Regvar: “Skoraj petina Slovencev že živi na pragu revščine. Povedano drugače: v stanovanjskem bloku z desetimi nadstropji sta kar dve nadstropji revežev.”

Meja revščine pri 600 evrih

Najpogosteje uporabljen (in mednarodno določen) kriterij za določitev praga revščine je višina prihodka posameznika. V Sloveniji ta meja znaša 600 evrov mesečno. “Ker je povprečna izplačana pokojnina v Sloveniji 613 evrov, bo kmalu še večji del upokojencev zdrsnil pod ta prag, torej v revščino,” ugotavlja Regvar. K povečanju revščine bodo prispevali še bistveno nižji otroški dodatki in državne štipendije ter ukinjanje državnih pokojnin, varstvenih dodatkov za starejše in nekaterih drugih oblik socialne denarne pomoči.

Napovedi niso niti najmanj obetavne: v letu 2013 bo revna že vsaka družina z dvema šoloobveznima otrokoma, v kateri bo zaposlen samo eden od staršev in ne bo zaslužil več kot 1260 evrov neto; sploh, če bo zaposlen v javni upravi, šolstvu, zdravstvu, kulturi, medijih in tudi številnih drugih družbenih dejavnostih. “Teh družin pa bo po predlaganih varčevalnih ukrepih vlade vse več,” je kritičen Regvar. Opozarja, da je treba preprečiti zlom socialne varnosti, še posebej pri starejših, torej pri upokojencih, in ohraniti učinkovitost socialnih transferjev. “Z zmanjševanjem socialnih transferjev - vlada namerava menda za to v proračunu nameniti kar 150 milijonov evrov manj - se bo število revežev skorajda podvojilo,” svari.

Več kot 100.000 Slovencev živi v mrzlih stanovanjih

Ogroženi pa niso zgolj tisti, ki na mesec ne zaslužijo niti 600 evrov. Mnogi si kljub višjim prihodkom ne morejo privoščiti niti takšnih osnovnih “dobrin”, kot je, denimo, ogrevanje stanovanja. “Anketa o življenjskih pogojih je pokazala, da si kar šest odstotkov slovenskih gospodinjstev pozimi zaradi varčevanja ne more privoščiti ogrevanja.” Če vemo, da povprečno gospodinjstvo šteje od dva do tri člane, pomeni, da pozimi več kot 100.000 Slovencev živi v mrzlih stanovanjih.

Reveži poznajo solidarnost

Da je stiska ljudi vse večja, še kako dobro vedo v Slovenski Karitas in v Rdečem križu Slovenije, kamor se po pomoč obrača vse več ljudi. “V letošnjem letu našo pomoč prejema več kot 1700 uporabnikov,” pravi Irena Sirotič, predsednica koprskega Rdečega križa. “Ljudem pomagamo zgolj s hrano, oblačili in obutvijo ter z nasveti, kam naj se obrnejo po konkretno pomoč za ureditev osnovnega zdravstvenega zavarovanja, socialne pomoči, enkratne denarne pomoči in ostalega. Za plačilo položnic pa žal nimamo denarja,” pojasnjuje.

Tudi v Škofijski karitas Koper, ki skrbi za kar 3600 družin, to je več kot 20.000 ljudi po vsej Primorski, ljudem najprej ponudijo pomoč v obliki hrane in oblačil. “Veste, poskusimo delovati tudi nekoliko vzgojno: če je za hrano poskrbljeno, lahko ljudje tudi nekaj prihranijo in sami poravnajo tekoče stroške. Če pač ne gre, jim seveda pomagamo,” pravi Jožica Ličen, namestnica ravnatelja Škofijske karitas Koper in vodja ajdovskega Centra Karitas.

In čeprav so mnogi ljudje na Ajdovskem zaradi propada tamkajšnjih podjetij še kako potrebni pomoči, so se ji ob nedavnih poplavah, ki so prizadele zlasti Štajersko in Koroško, odrekli in pakete s hrano raje namenili tistim, za katere menijo, da to pomoč bolj potrebujejo kot oni. “Naši sodelavci na terenu so bili izredno presenečeni nad tolikšno človekoljubnostjo. Z veseljem ugotavljamo, da je pozitivna točka te krize neverjetna solidarnost med ljudi,” še dodaja Ličnova.

PETRA VIDRIH

Jožica Ličen: “Z veseljem ugotavljamo, da je pozitivna točka te krize neverjetna solidarnost med ljudi.”
Jožica Ličen: “Z veseljem ugotavljamo, da je pozitivna točka te krize neverjetna solidarnost med ljudi.”
Številni ljudje  brez pomoči Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas ne bi zmogli preživeti
Številni ljudje brez pomoči Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas ne bi zmogli preživeti
Bojan Regvar: “Ker je povprečna izplačana pokojnina v Sloveniji 613 evrov, bo kmalu še večji del upokojencev zdrsnil pod ta prag, torej v revščino.”
Bojan Regvar: “Ker je povprečna izplačana pokojnina v Sloveniji 613 evrov, bo kmalu še večji del upokojencev zdrsnil pod ta prag, torej v revščino.”