Vsak sedmi otrok in mladostnik v Evropi ima duševne motnje
Več kot 30 milijonov oziroma vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima duševno motnjo, v danes objavljenem poročilu ugotavlja WHO. Še posebej so prizadeta dekleta, saj ima duševne motnje vsaka četrta v starosti med 15 in 19 let, kaže poročilo.
V poročilu WHO ugotavljajo, da ima duševno motnjo že vsako četrto dekle v starosti med 15 in 19 let. Fotografija je simbolična.
Foto: Bor Slana/staKOEBENHAVN • Razširjenost duševnih motenj med otroki in mladostniki do 19 let se je med letoma 2010 in 2023 povečala za tretjino, kaže prvo tovrstno poročilo za celotno regijo, ki obsega 53 držav, tudi vse članice Evropske unije. Najbolj se je povečala v starostni skupini med 15 in 19 letom, in sicer za 41 odstotkov, izpostavljajo.
Najbolj razširjene duševne motnje med otroci in mladostniki so anksiozne motnje, kamor sodijo stanja stopnjevane tesnobe, prizadenejo pa jih več kot 15 milijonov. Sledijo depresivne motnje, ki prizadenejo več kot 4,4 milijona otrok in mladostnikov ter motnje pozornosti in hiperaktivnost, ki jih prizadenejo 3,7 milijona, ugotavljajo v poročilu, ki ne vsebuje podatkov za posamezne države. Kot so sporočili iz regionalnega urada WHO za Evropo, v poročilu tudi ugotavljajo, da je v regiji samomor glavni vzrok smrti med mladimi v starosti od 15 do 29 let, pri čemer obstaja za moške trikrat večja verjetnost, da ga bodo storili.
Primanjkujejo storitve in politika na področju duševnega zdravja
Vendar pa storitve niso sledile tem naraščajočim potrebam. V eni od štirih držav v skupnostih primanjkuje storitev za oskrbo varovanja duševnega zdravja otrok, mladostnikov in mladih. V eni od petih držav pa nimajo politik, ki bi naslavljale potrebe na področju duševnega zdravja. Kakovost skrbi za duševno zdravje se med državami izredno razlikuje, še ugotavljajo v poročilu in izpostavljajo, da je v regiji samo en psihiater na 76.000 otrok in mladostnikov. Zato pozivajo k nujnim in usklajenim ukrepom za okrepitev kakovosti zdravstvene oskrbe, da bodo vsi otroci in mladi imeli dostop do najbolj kakovostne in na posameznika osredotočene zdravstvene oskrbe na področju duševnega zdravja.
"Poročilo je budnica za regijo. Vsak otrok in mladostnik ima pravico do podpore na področju duševnega zdravja in visokokakovostne oskrbe. Če bodo države ukrepale zdaj, lahko zgradijo odporne sisteme, ki bodo pomagali naslednjim generacijam," je ob tem dejal Joao Breda, vodja Urada WHO za kakovost oskrbe in varnosti pacientov v Atenah.