Vsak tretji tuji delavec v EU je preveč izobražen za svoje delo
Tuji delavci v Evropski uniji težje dobijo delo kot domači, poleg tega pa je njihova stopnja prekvalifikacije za delo, ki ga opravljajo, pomembno višja od domačinov.
LUXEMBOURG> Kar vsak tretji tuji delavec ima višjo izobrazbo od zahtev za delovno mesto, ki ga zaseda, kaže raziskava evropskega statističnega urada Eurostat.
Raziskava kot tujce zajema priseljence iz drugih evropskih držav, priseljence iz tretjih držav in njihove potomce. Ti predstavljajo 9,4 odstotka prebivalstva v EU, njihov socialno-ekonomski položaj pa je na splošno manj ugoden od tistega, ki ga imajo domači prebivalci, ugotavlja nova Eurostatova raziskava.
Za Slovenijo podatka glede razlik med tujci in domačini med brezposelnimi in preveč izobraženimi za svoje delo Eurostat ni navedel. Navedel je le razliko med ženskami in moškimi v kategoriji “domačinov”. Tako so brezposelni štirje odstotki domačinov, med njimi trije odstotki moških in štirje odstotki žensk. Skupno sedem odstotkov domačinov pa ima z višjo izobrazbo od zahtevane za svoje delo, od tega je šest odstotkov moških in osem odstotkov žensk.
Brez dela je več tujcev kot domačinov
Že stopnja brezposelnosti med njimi je višja. Glede na raziskavo je v skupini ljudi, starih od 25 do 54 let, med tujci brezposelnih približno deset odstotkov, med domačini pa šest odstotkov, opozarja Eurostat.
V tej starostni skupini kar 34 odstotkov tujcev opravlja delo, ki zahteva nižjo stopnjo izobrazbe, kot jo imajo. Med domačini jih takšno delo opravlja le 19 odstotkov, kar je bistveno manj, še opozarja Eurostat.
Večja brezposelnost med tujci glede na domačine je značilna za vse države EU, razen za Grčijo in Madžarsko. Še posebej velike razlike pa so v Belgiji (14 odstotkov med tujci, pet odstotkov med domačimi), na Švedskem (11 odstotkov med tujci, trije odstotki med domačimi) in tudi v Nemčiji (12 odstotkov med tujci, šest odstotkov med domačimi).
Tretjina tujcev v EU tvega revščino ali socialno izključenost
Glede previsokih kvalifikacij pa so razlike največje v Grčiji, kjer ima kar 62 odstotkov tujcev previsoko izobrazbo za svoje delo in le 18 odstotkov domačinov. Sledijo Italija (50 odstotkov med tujci, 13 odstotkov med domačimi), Španija (58 odstotkov med tujci, 31 odstotkov med domačimi) in Ciper (53 odstotkov med tujci, 27 odstotkov med domačimi).
Eurostat opozarja še, da skoraj tretjina - 31 odstotkov - tujcev v državah EU tvega, da bo zapadla v revščino ali socialno izključenost. Za domačine je ta stopnja pri 20 odstotkih. To je podobno pri vseh članicah EU, razen pri Madžarski in Litvi, še posebej pa je velika razlika v Belgiji (36 odstotkov med tujci, 13 odstotkov med domačimi) in na Švedskem (32 odstotkov med tujci, deset odstotkov med domačimi). Tudi v Sloveniji je to tveganje za tujce večje - 22-odstotno, za domačine pa 15-odstotno.
Tujci živijo tudi v slabših bivalnih razmerah
Tujci običajno živijo v slabšem položaju tudi, ko gre za življenjske pogoje. Tujci tako pogosteje živijo v prenaseljenih območjih in premajhnih stanovanjih kot pa domačini. Te razlike so še posebej vidne v Avstriji (40 odstotkov med tujci, devet odstotkov med domačimi), Grčiji (49 odstotkov med tujci, 26 odstotkov med domačimi) in tudi v Sloveniji (61 odstotkov med tujci, 41 odstotkov med domačimi).
STA