Vsakdo ima svojo glasbo
Kultna ptujska glasbena zasedba Kvinton je na pragu izdaje novega albuma. Tokrat so moči združili z mariborskim literatom Borutom Gombačem in umetniško ustvarjanje strnili v albumu, naslovljenem Balade na bledečih tleh.
“Z Borutom Gombačem smo začeli sodelovati že pred več leti, in sicer v projektu Rokerji pojejo pesnike. Ker se njegova besedila in naša glasba dobro zlivajo v neko celoto, je nastala ideja, da izdamo skupni album - da Borut napiše besedila, mi pa jih uglasbimo. Od ideje do realizacije je sicer preteklo precej časa, a smo po nekaj letih pesmi zbrali na plošči, ki jo bomo te dni širše predstavili tudi v javnosti. Na albumu je devet pesmi. Kot že omenjeno, je avtor besedil Borut Gombač, sam sem napisal glasbo, aranžma pa je delo celotne zasedbe Kvinton. Album je opremljen z ilustracijami, ki so delo Mladena Oljača, za celotno grafično podobo pa je poskrbel Dejan Miletič,” je o najnovejšem projektu povedal pevec in vodja skupine Marjan Bone.
Kvinton so: Marjan Bone: harmonika, vokal; Goran Podgorelec: kontrabas, spremljevalni vokal; Boštjan Koren: električna kitara, tamburica, spremljevalni vokal; Dejan Bračko: električna kitara, mandolina, spremljevalni vokal; Igor Mešič: električna kitara, harmonij, spremljevalni vokal; Robert Belšak: bobni, tolkala, spremljevalni vokal.
Pesmi na albumu Balade na bledečih tleh so zaznamovane z značilno kvintonovsko glasbo - od nekoliko trših rockovskih komadov, do zasanjanega bluesa in šansonov. Rdeča nit albuma so usode oziroma življenjske zgodbe likov, o katerih govorijo besedila pesmi. Prav vseh devet komadov nosi imena likov. To so: Hromi Jošt, Koščeni Stanko, Speči Boštjan, To ni Vanč, Nora Roza, Ležeči Blaž, Štefan in brezčasna, Pritlikava Lili in Preklasti Peter ter Smetiščni Vilko. “Za vsak lik smo potrebovali določeno glasbeno podlago. Takšno, ki bo najbolj ustrezala besedilu in zgodbi, ki jo pesem opisuje. Odvisno od besedila oziroma zgodbe lika smo temu primerno dodali tudi glasbo. Vsaka pesem je zgodba o nekem posebnem liku, ki je na tak ali drugačen način zabredel oziroma prišel v stanje drugačnosti,” dodaja Bone in pojasni, da so tudi v preteklosti v besedilih svojih skladb že prepevali o življenjskih usodah ali karakterjih ljudi oziroma za pesem izbranih likov. Še danes so med njihovimi najuspešnejšimi skladbami legendarni Gusl, Lovci sreče, Razirklinga Štef, med baladami pa Dotik ljubezni in Vedno k tebi grem.
Ker je ustvarjanje glasbe kreativen proces, si člani zasedbe Kvinton za vsako uglasbitev besedila vzamejo čas. “Najprej nastane melodija, nato naredimo osnovno linijo samo s kitaro in v nadaljevanju sledijo še preostali aranžmaji,” pojasnijo Kvintonovci, ki sem jim pri vprašanju, kot kakšno zvrst bi označili svojo glasbo, kar zatakne. “Hmmmm … Mi smo folk, blues, rock band. Znamo biti čisto folkerski (ljudski) ali rokerski, znamo pa tudi dobro zabluzit z bluesom (smeh).”
Borut Gombač je mariborski literat, avtor sedmih knjig za odrasle in otroke. Piše pesmi in prozo, pa tudi radijske, lutkovne in gledališke igre. Leta 2006 je prejel Glazerjevo nagrado za vrhunske dosežke na področju literature Mestne občine Maribor. Njegove pesmi so bile že večkrat uglasbene s strani stilsko in žanrsko zelo raznolikih glasbenikov.
O sodelovanju z zasedbo Kvinton in izdaji albuma Balade na bledečih tleh Borut Gombač pravi: “Ne, nikakor ne gre le za tako imenovano glasbeno poezijo, ampak za organski preplet verzov in glasbe. Pričujoči cikel se namreč v veliki meri navezuje na glasbeni izraz Kvintonov - tako tematsko kot ritmično in zvočno. Zvočna komponenta balad je pisana na kožo hrapavemu baladnemu glasu pevca in vodja skupine Marjana Boneta. Molovske pasaže zapisanega so kompatibilne molovskim tonom harmonike in ostalih instrumentov (solo kitare, tamburic …), pa tudi zastrtim spremljajočim vokalom in značilnim kvintonovskim basovskim linijam. Tematsko je cikel umeščen v urbano okolje in upodablja usode najrazličnejših marginalcev - od klošarjev do takšnih ali drugačnih mestnih posebnežev. Na družbeni rob jih je pripeljala neprilagodljivost, praviloma v povezavi s samosvojostjo ali neuslišano ljubeznijo. Čeprav na prvi pogled morda ni opazno, pa balade ob vsej mračnosti v poltonih skrivajo tudi dragoceno svetlobo in upanje, pa četudi kdaj le v obliki privida ali sanj.”
Po uradni izdaji najnovejšega albuma Balade na bledečih tleh sledi še promocija po slovenskih radijskih postajah in drugih medijih. Na vprašanje, ali bodo album v življenje pospremili tudi s kakšnim koncertom, so odgovorili, da bo za kaj takšnega čas po počitnicah. Kljub temu, da večjega koncerta zaenkrat ne načrtujejo, pa so v minulem obdobju nanizali kar nekaj odmevnih nastopov. Med drugim so zaigrali na odru Cankarjevega doma, v Velenju, klubu KGB v Mariboru … Nekaj let zapored so igrali tudi na mariborskem poletnem festivalu Lent. Nazadnje jih je bilo tam moč slišati leta 2009, vendar pravijo, da to ni bilo zadnjič, saj si na tem festivalskem odru še želijo nastopiti. Kar dobro pa se sliši povabilo za nastop v tujini, in sicer na Dunaj, kamor jih je na klubsko turnejo povabil organizator, ki jih je slišal igrati prav na mariborskem Lentu. Med večjimi projekti minulega obdobja je tudi sodelovanje v oddaji Izštekani na Valu 202, kjer so nastopili še z nekaterimi drugimi ptujskimi glasbenimi ustvarjalci.
Zasedba Kvinton je na slovenskem glasbenem prizorišču prisotna že dobro desetletje. “Naš moto je ustvarjanje nečesa novega. Dela v bandu smo se lotili čisto eksperimentalno. Glasba, ki jo ustvarjamo, je za nas brezčasna in odraz trenutnega navdiha. Ko smo izdali prvenec Lovci sreče, smo bili prijetno presenečeni nad odzivom občinstva. In od takrat naprej se še bolj trudimo. A naj pojasnimo, da nam glasba, čeprav jo delamo na profesionalnem nivoju, v prvem planu pomeni prijateljsko druženje ob umetniškem ustvarjanju,” so enotni člani skupine. Kljub dolgoletni kilometrini na glasbenih odrih se Kvintonovci vsaj enkrat tedensko še vedno redno sestajajo na vajah. In čeprav ima skupina ime po vrsti rdečega vina, ki se ga prideluje na Štajerskem, na ravnici Ptujskega in Dravskega polja, pa doslej še niso spisali nobene hvalnice vinu oziroma kvintonu, po katerem so si nadeli ime. V smehu so fantje pojasnili, da neke posebne hvalnice vinu oziroma zdravljice še niso spesnili in da bo tudi za kaj takšnega morda še prišel čas. MOJCA ZEMLJARIČ
