Vsi bodo očitno lahko mojstri za vse
V območnih obrtno podjetniških zbornicah po Primorskem niso prav nič navdušeni nad prihajajočo uredbo, po kateri izobrazba ne bo več pogoj za opravljanje obrtnih dejavnosti. To, da bodo lahko kar vsi mojstri za vse, pa čeprav niso poklicno usposobljeni, se jim zdi nesprejemljivo.
PRIMORSKA>Ministrstvo za gospodarstvo želi z novo uredbo omiliti pogoje za opravljanje obrtnih dejavnosti. Med drugim namerava iz nje črtati ustrezno izobrazbo, nad čemer pa niso v območnih obrtnih zbornicah po Primorskem niti najmanj navdušeni.
Bojijo se padca kakovosti
“Bojimo se, da bo to prineslo padec kakovosti, rušenje tržišča z dampinškimi cenami in posledično zapiranje podjetij, ki storitve opravljajo kakovostno. Hkrati bo to pomenilo tudi razvrednotenje šol, ki izobražujejo določene poklice,”opozarja Marko Rondič, sekretar ajdovske zbornice.
Frizerstvo spada pri nas med regulirane dejavnosti, saj mora imeti nosilec dejavnosti ustrezno poklicno usposobljenost, na podlagi katere dobi obrtno dovoljenje. Drugim zaposlenim v salonu pa tega poklicnega pogoja ni treba izpolnjevati. Marsikje v tujini pa lahko v salonu delajo le poklicno usposobljeni frizerji. V tem primeru govorimo o reguliranih poklicih. Pri nas smo torej na področju frizerstva precej liberalni.
Ocena ni pripravljena na pamet, pravi. Leta 2008 so - da bi zmanjšali sivo ekonomijo - ukinili izobrazbeni pogoj slikopleskar za opravljanje slikopleskarskih del. “Na našem koncu smo imeli takrat dvanajst 12 poklicnih slikopleskarjev. Od teh je trenutno registriranih še pet. Ostali so bili prisiljeni zapreti poslovalnice, saj so cene tako padle, da preživetje ni bilo več možno. Slikopleskarska dela danes opravlja več kot 30 obrtnikov. Kakovost je tako padla, da nas kličejo nezadovoljni občani. Ministrstvo trdi, da bo trg sam izločil slabše izvajalce, a to drži samo delno, saj se bo takoj pojavilo pet novih,” opozarja Rondič.
Tudi Marija Rogan Šik, sekretarka sežanske obrtne zbornice, ocenjuje, da deregulacija obrtnih dejavnosti in poklicev ne prinaša nič dobrega. “Ni prav, da bo lahko kar vsakdo delal vse. Sicer še ne vemo, katere dejavnosti nameravajo deregulirati. Toda, si predstavljate, da bi se lahko kdorkoli ukvarjal z elektroinštalaterstvom? Že v gostinstvu se je pred leti z opustitvijo obveznega poklicnega izobraževanja za natakarja naredila velika škoda. No, na koncu bo potrošnik tisti, ki bo najbolj občutil posledice takšnih odločitev,” je prepričana.
Ko ni ustreznega znanja ...
“Deregulacija morda na prvi pogled deluje zelo obetavno, saj bo z omilitvijo pogojev na široko odprla vrata za vstop med obrtnike. A dejstvo je, da bo vsakomur omogočeno, da začne neko dejavnost, pa čeprav zanjo sploh ni poklicno usposobljen. In ko nimaš ustreznega znanja, začneš svoje storitve ponujati pod ceno, kar pa pomeni nelojalno konkurenco tistim, ki so resni podjetniki in so morali izpolnjevati neskončno vrsto pogojev, da so lahko odprli svojo dejavnost. Zdaj pa bodo očitno lahko vsi delali vse, s tem pa bomo izgubili na kakovosti in postali zgolj nestrokovni delavci, delovna sila za druge,” ne more razumeti stvari Elide Laginja, sekretarka koprske obrtne zbornice.
OZS: Deregulacija da, a po pameti
Nad načrti države niso navdušeni niti v krovni obrtniški organizaciji - Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer se sprašujejo, če je deregulacija poklicev in dejavnosti res pot do bolj konkurenčnega gospodarstva. “Pripravljalce uredbe smo že opozorili, da bi pretirana deregulacija lahko zadala hud udarec interesu za šolanje kadrov, poleg tega pa bi na stežaj odprla vrata ponudnikom storitev iz drugih evropskih držav, kjer veljajo precej milejši pogoji za vstop v dejavnost,” pravi Pavel Sedovnik, namestnik generalnega sekretarja OZS. “Paziti je treba, da ne bomo s tem ukrepom povzročili več škode domačemu gospodarstvu in da bodo naša podjetja še vedno ohranila konkurenčnost v tistih državah, kot so denimo Avstrija, Nemčija, Švica, ki imajo obrtne dejavnosti strogo regulirane,” opozarja Sedovnik.
Sprememb še ne čutijo
V območnih obrtnih zbornicah po spremembi obrtnega zakona še ne beležijo večjega pritiska članov za izstop.
Spremembe obrtnega zakona veljajo od 27. aprila, sedanji obvezni člani pa bodo lahko iz zbornice izstopili po 27. oktobru, ko bo minilo prehodno obdobje. “Trenutno sprememb obrtnega zakona še ne čutimo. Tudi s strani članstva ni pritiskov za izstop,” pravi Rondič.
Tudi v koprski zbornici, ki šteje 1753 članov (skoraj dvakrat več kot ajdovska), še niso prejeli niti ene vloge za izstop. “Upamo, da bo pri tem tudi ostalo in da se naši člani zavedajo, kako pomembno je, da so povezani in da imajo v zbornici varuha svojih pravic,” pravi sekretarka Laginja. Tudi v Sežani večjega zanimanja za izstop še niso zabeležili.
ALENKA TRATNIK,
PETRA VIDRIH
