Vtisi in dejstva z volitev v Trstu: Splača se biti “nov” in “neideološki”
Štefan Čok se je v petek zjutraj postavil pred trafiko v Barkovljah in delil še zadnje letake. Na začetku volilne kampanje jih je imel 4000, zadnji dan pred volilnim molkom mu jih je v desni roki ostalo le še za skromen kupček. Za spomin na letošnje volitve jih je petnajst pustil doma. Takrat Čok še ni vedel, ali bo spomin lep ali grd.
Bil pa je zmerno optimističen. Napovedoval je, da se bosta levosredinska kandidata za tržaškega župana in za predsedstvo Pokrajine Trst dobro odrezala. Roberto Cosolini je v županski tekmi računal na podporo sedmih levosredinskih strank, med temi tudi na Demokratsko stranko, ki ji pripada Čok. Maria Teresa Bassa Poropat pa je ravno tako uživala podporo strnjenega levosredinskega zavezništva v tekmi za ponovno izvolitev na čelo Pokrajine Trst.
Štefan Čok je prvič kandidiral za svetniško mesto v tržaškem pokrajinskem svetu. Zato je tako kot skoraj tisoč kandidatov na tržaških občinskih in pokrajinskih volitvah nestrpno čakal na ponedeljek. Že nekaj let so namreč v Italiji volitve na nedeljo in še dan kasneje. Zato je v ponedeljek, ko je odbila petnajsta ura, Italijo prevzela mrzlica.
Vrata volišč so se zaprla, člani volilnih komisij so odprli volilne skrinjice in začeli šteti glasove. V TV sporede so se vrinile posebne volilne oddaje. Vse do večera so od Milana do Neaplja govorili le še o odstotkih, zmagovalcih, poražencih in vsem, kar spada v povolilni cirkus.
Mrzlica je seveda napadla tudi Trst. Po več mesecih volilne kampanje je v mestu vladalo pričakovanje na izide volitev, na katerih so upravičenci izbirali med desetimi županskimi kandidati in 22 listami za občinski svet ter med sedmimi kandidati za predsednika Pokrajine Trst in 16 listami za pokrajinski svet.
Čokova ugibanja so bila pravilna. Bassi-Poropatovi le za las ni uspela izvolitev že v prvem krogu. Prejela je dobrih 48 odstotkov glasov, Giorgio Ret pa niti 30 odstotkov. Tudi v tekmi za tržaškega župana je leva sredina zbrala lepo prednost pred glavnim desnosredinskim izzivalcem. Cosolini je naposled dobil 40 odstotkov glasov, kandidat Berlusconijeve stranke Roberto Antonione le 27 odstotkov.
“Ko nogometni klub Milan zmaguje, ima največ zaslug Berlusconi, ko Milan izgublja, pa je vsega kriv trener,” se je pošalil sredinski politik Bruno Tabacci, ki je v studiu tretje mreže RAI komentiral vse bolj očiten neuspeh Berlusconijevega zavezništva. Za Cavaliera porazno v Turinu in Bologni, nepričakovano slabo tudi v Milanu.
Zato so v torek italijanski časopisi brez izjeme poročali, da je desna sredina tokratna poraženka. Leva sredina, ki se je v zadnjih petnajstih letih veselila le redko, pa si je lahko oddahnila. Tudi v pregovorno desničarskem Trstu. V drugem krogu bosta Maria Teresa Bassa Poropat in Roberto Cosolini glavna favorita za izvolitev.
A znotraj levosredinskega zavezništva niso vsi zadovoljni. “Priznam, da sem računal in upal na 4 odstotke glasov,” je v torek na sedežu svoje stranke ugotavljal Iztok Furlanič. Doslej je zastopal Stranko komunistične prenove v tržaškem občinskem svetu in bil eden od treh slovenskih svetnikov. A listi s simbolom srpa in kladiva se volitve niso posrečile. Zbrala je le nekaj čez 3 odstotke glasov in Furlaniču resno grozi, da se bo moral izseliti iz občinske palače.
Volilci so raje izbrali nove stranke. Novonastala stranka Levica Ekologija Svoboda, ki jo vodi odlični retorik Nichi Vendola, je za dobra dva odstotka prehitela komuniste, lista Gibanje 5 zvezdic, ki jo propagira komik Beppe Grillo, pa je ob krstnem nastopu v Trstu osvojila dvakrat več glasov kot komunisti.
“Kar govorijo oni, na primer da mora voda ostati javna dobrina, govorimo mi že od vedno,” se je hudoval Furlanič. “Očitno je naša napaka ta, da slabo reklamiramo sebe.” Elena Legiša, ki je le ohranila mesto v pokrajinskem svetu, pa je dodala: “Ker smo načelni, nas mediji ne upoštevajo. Mi nismo kot ostali, ki dajo na plakate obraze kandidatov. Mi damo na svoje plakate samo program, ker za nas niso pomembni voditelji, ampak ideje. Mi smo za to, da bo voda še naprej javna dobrina, nasprotujemo hitri železnici, spoštujemo razlike med ljudmi, negujemo antifašizem.”
Tržaške volitve so torej pokazale, da je oglaševalska strategija še kako pomembna. Gibanju 5 zvezdic je uspelo prodreti s spretno uporabo interneta, stranki Levica Ekologija Svoboda pa se obrestuje očarljivo nastopanje Nichija Vendole v medijih. Je torej kar govoriš pomembneje od tega, kar delaš?
“Menim, da je treba izbrati srednjo pot,” je v torek sredi Trsta volitve ocenil Štefan Čok. Njegova Demokratska stranka je tako na pokrajinskih kot občinskih volitvah zbrala največ glasov, krepko čez 20 odstotkov. “Najprej mora stranka dajati vtis, da je složna ekipa ljudi. V okviru programa, ki ga ima stranka, pa je pomembno, da vsak posamezen kandidat pokaže svojo specifiko. Zato pomaga, da deliš letake in objavljaš posnetke na Facebooku.”
Pri stranki Slovenska skupnost pa so se držali starega načina prepričevanja volilcev. Ljudem so tako kot ob vsakih volitvah pošiljali na dom pisma, učinek pa ni bil na ravni pričakovanj. “Uspeh teh novih strank je po mojem bolj posledica nezadovoljstva ljudi s staro politiko kot pa kaj drugega,” je v torek zvečer pred sejo strankinega vodstva dejal Igor Švab. Čeprav je prejel skoraj 200 osebnih glasov manj kot pred petimi leti, bo zanesljivo ohranil sedež v občinskem svetu.
V novem občinskem svetu bo sedel tudi dosedanji župan Roberto Dipiazza. Kandidiral je za svetniško mesto s svojo osebno listo in prejel čez 1700 preferenčnih glasov, kar je v Trstu rekord. O sebi je zadnje čase govoril, da ni ne levičar ne desničar, temveč človek, ki dela mimo strank. S podobnim imidžem se je dobro odrezal tudi tretjeuvrščeni županski kandidat Franco Bandelli.
Tržaške volitve so torej pokazale, kaj je ključno v demokraciji tretjega tisočletja. Ključ odločanja niso ne ideologija ne načelnost ne narodnost. Kandidatom se splača biti vsaj navzven “nov” in “neideološki”.
Štefan Čok je med tistimi, ki je to dojel. V svojem okrožju si je z izkupičkom 25 odstotkov glasov izbojeval mesto v pokrajinskem svetu. Tudi na podlagi njegovega dela bomo lahko ugotovili, ali se za novodobno všečno in spretno samopromocijo skrivata tudi znanje in vsebina.
PETER VERČ
