WikiLeaks: Pahorju naj čestita Obama

LJUBLJANA> Ameriško veleposlaništvo je Washingtonu predlagalo, naj razmisli o klicu obema premieroma na najvišji ravni, pri čemer bi bilo idealno, če bi bil to predsednik Barack Obama.

V danes objavljeni depeši iz 9. septembra 2009 piše, da se na veleposlaništvu zavedajo, da so takšni klici redka dobrina, vendar pa verjamejo, da bi klic predsednika Obame pomenil odločilno podporo, ki jo potrebuje Pahor, da spravi sporazum skozi parlament in prepreči nasprotnikom, da bi zahtevali referendum o sporazumu.

Pahor je 9. septembra odpravnika poslov na ameriškem veleposlaništvu Bradleya Fredna na srečanju na štiri oči obvestil, da sta s hrvaško premierko Jadranko Kosor dosegla dogovor o mejnem sporu in deblokadi hrvaških pogajanj z EU. To je bilo dva dni pred srečanjem Pahor-Kosor v Ljubljani, ko sta tudi objavila novico o dogovoru.

Pahor je potreboval Janševo podporo

Pahor je na srečanju napovedal, da se bo naslednji dan srečal z vodjo SDS Janezom Janšo, da bi ga seznanil s sporazumom in ga prosil za podporo. Pahor sporazum vidi kot zmago za obe strani in ga tako namerava tudi predstaviti v kampanji za ratifikacijo, vendar je poudaril, da potrebuje podporo Janše.

Freden je Pahorju dejal, da je že prosil za srečanje z Janšo, s katerim bi govoril o tem in drugih zunanjepolitičnih prednostnimi nalogami, in da bo izrazil "našo nedvoumno podporo sporazumu". Freden je napovedal, da bo Janši tudi sporočil, da bi bile ZDA zelo zaskrbljene, če bi "odgovorna opozicija" spolitizirala to vprašanje.

Pahor je ob zaključku srečanja prosil za močno javno podporo ZDA in EU. "Obe strani bosta potrebovali močno mednarodno podporo, da bi prepričali skeptično javnost", da je sporazum dejansko zmagovalna rešitev za obe strani, Pahorjeve besede navaja depeša.

Arbitraža mora biti zavezujoča

Depeša z 21. avgusta 2009 pa razkriva vsebino srečanja Fredna s svetovalcem predsednika Danila Türka za zunanjo politiko Dušanom Snojem in pravnim svetovalcem Erikom Kerševanom. Govorili so predvsem o drugem predlogu takratnega evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškega spora o meji z 12. junija 2009.

Pri tem je Fredna predvsem zanimalo, ali Rehnov predlog morda ne določa morske meje že vnaprej v korist Slovenije. Kerševan mu je zatrdil da ne, strinjal pa se je hipotetično z vstavitvijo besedila v sporazum, da nobena referenca v sporazumu vnaprej ne določa ali preprečuje možnosti slovenske morske meje z mednarodnimi vodami. "Hrvaška je tista, je dejal Kerševan, ki želi spremeniti t.i. klavzulo 'junction' (stik), da bi vnaprej preprečila to možnost," je zapisal Freden.

Freden je sogovornika vprašal, ali bi Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z EU, če odločitev arbitraže ne bi bila v korist Slovenije. Oba sta izrazila trdno prepričanje, da mora biti arbitraža zavezujoča in da bi Slovenija morala upoštevati njen izid. "Slovenci so legalisti; ko se bosta strani dogovorili za arbitražo, to ne bo več politično, temveč pravno vprašanje," Snojeve beseda navaja depeša.

STA