WikiLeaks: srbska vlada naj bi pomagala Mladiću
Ena izmed depeš, ki jih je razkril WikiLeaks, navaja, da naj bi srbska vlada še leta 2008 vedela, kje se skriva glavni haaški ubežnik Ratko Mladić, a ni hotela ukrepati. Srbski predsednik Boris Tadić je to danes že ostro zanikal in dejal, da če bi vedeli, kje se Mladić skriva, bi ga bili tudi aretirali in izročili Haagu.
BEOGRAD> Tadić je pri tem po poročanju srbske tiskovne agencije Beta še poudaril, da tedanji srbski premier Mirko Cvetković za lokacijo Ratka Mladića zagotovo ni vedel. Toda po drugi strani je spomnil, da je Cvetković na čelo vlade prišel šele v drugi polovici leta 2008, prej pa je bil na čelu srbske vlade Vojislav Koštunica.
Ujeli so Karadžića
"Če bi vlada dobila informacijo, kje se nahaja Ratko Mladić, bi ga prijeli, tako kot je bil prijet Radovan Karadžić," je rekel Tadić novinarjem v predsedniški palači.
Pri tem je spomnil, da je ravno v tistem obdobju prišlo do prijetja medvojnega vodje bosanskih Srbov Karadžića. S tem je po njegovih besedah vlada najbolje pokazala svojo pripravljenost, da izpolni svoje obveznosti. Prepričan je, da bi enako storila tudi zdaj, če bi vedela kje je medvojni vojaški poveljnik bosanskih Srbov Mladić.
"Diplomati pošiljajo različne depeše, ki vsebujejo njihove vtise in opažanja. Vlada Srbije ne ve, kje je Mladić. Če bi vedeli, bi ga še danes prijeli. In bo prijet v tistem trenutku, ko ga bomo locirali," je še dejal Tadić.
Pomagali naj bi celo Rusi
Depeše, ki jih je preko New York Timesa objavil WikiLeaks, sicer razkrivajo predvsem, da so bile ZDA in druge zahodne države precej bolj skeptične do srbskih prizadevanj glede aretacije Mladića, kot so to javno razglašale. Medtem ko so javno pozdravljale prizadevanja Srbije, da pride na sled Mladiću, so diplomati iz Beograda precej bolj dvomili v resnične namene Beograda, da prime Mladića, ki se že 15 let izogiba roki pravice in haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Nekateri ameriški diplomati so domnevali, da so Mladiću pri skrivanju pomagali celo ruski diplomati, medtem ko naj bi srbski obveščevalci podatke o haaških ubežnikih razkrivali predvsem zaradi zasebnih koristi, še navaja New York Times.
ZDA naj bi opustile primer Mladić
Prav tako pa je ameriške diplomate zanimalo tudi, kakšna je uradna ameriška politika do aretacije Mladića, saj naj bi se jim zdelo, da to za ZDA ni več pomembno. Tajna depeša iz novembra 2009 govori tudi, da je celo visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko izrazil zaskrbljenost, da so ZDA opustile primer Mladić, hkrati pa da je menil, da se Mladić skriva v Beogradu pod drugo identiteto in ob pomoči nekega podjetja za varovanje, še navaja New York Times.
STA