Wikileaksa nihče več ne more ustaviti
Ni bilo treba dolgo čakati. Le slab teden potem, ko je Wikileaks objavil na stotine tajnih dokumentov, ki kompromitirajo ameriško diplomacijo, se je ustanovitelj tega spletnega portala Julian Assange znašel za zapahi. Vzrok? Neuporaba kondoma. A Wikileaksa nihče več ne more ustaviti, je prepričan Primož Vallant, Mariborčan, ki je v Sloveniji registriral domeno www.wikileaks.si.
Domena www.wikileaks.org že nekaj časa ne deluje. Registrirana je bila v ZDA in tamkajšnje oblasti so preprečile dostop do nje. Zato so na Wikileaksu začeli odpirati domene v drugih državah, Švici, na Nizozemskem, Finskem, v Avstriji in zdaj tudi v Sloveniji. “Te domene so registrirane pri ponudnikih v posameznih državah, na katere ameriška politika in kapital nimata neposrednega vpliva,” razlaga Primož Vallant, ustanovitelj Fondacije Vallant ter lastnik domene www.wikileaks.si, na kateri se lahko odslej neposredno povežemo z Wikileaksovo švicarsko stranjo.
Najprej obvestil Boruta Pahorja
“Na ta način dokazujemo, da živimo v demokratični in pravni državi, kjer lahko svobodno objavljamo informacije, ki jih je kdo iz etičnih, moralnih in tudi pravnih razlogov posredoval javnosti. Zakoni v vseh demokratičnih državah dovoljujejo objavljanje zaupnih informacij, če so te povezane s kaznivimi dejanji in kršenjem človekovih pravic,” trdi Vallant, ki je o odprtju slovenske domene najprej obvestil premierja Boruta Pahorja. “Izzivamo slovensko vlado in ameriško diplomacijo, če si nas upata napasti.”
A verjetno bodo oblastniki, četudi pod pritiskom ameriške diplomacije, dvakrat razmislili o morebitnih represivnih ukrepih in preprečevanju dostopa do Wikileaksovih domen. To se je doslej izkazalo kot dvorezen meč. “Dejansko nam aretacija Juliana Assangea koristi, pa naj se to še tako čudno sliši,” meni Vallant. “Ljudje so razburjeni. Doumeli so, da gre za nesmiseln proces.”
Pandorina skrinjica je odprta
Reakcija javnosti na Assangov pregon je, da podpora Wikileaksu narašča tako rekoč iz ure v uro. Na Facebooku je podpornikov že okrog 1,200.000, skokovito pa narašča tudi število zrcalnih strežnikov, na katerih so shranjene informacije z Wikileaksove spletne strani. Ti strežniki so bili še prejšnji petek štirje, včeraj pa jih je bilo že krepko več kot 1300. V Sloveniji ima tak zrcalni strežnik za zdaj revija Mladina.
“Na Wikileaksovi spletni strani lahko vsak dobi navodila, kako postaviti zrcalni strežnik. Pomembno je, da je teh strežnikov čim več na čim več lokacijah, da ni mogoče vseh zapreti ali napasti,” pravi Vallant. “Stvar je tako daleč, da je ni mogoče več zaustaviti. Pandorine skrinjice ni več mogoče zapreti. Če vsi svetovni mediji niso bili sposobni razkriti informacij in dejstev, ki jih je razkrila peščica ljudi na Wikileaksu, potem bomo odslej posamezniki prevzeli informiranje javnosti v svoje roke,”napoveduje Vallant in razkrije obstoj t. i. torrent datotek, ki jih vsi zainteresirani lahko pridobijo prek Wikileaksa. V njih so večinoma že objavljene informacije o afganistanski in iraški vojni ter diplomatske depeše, ki jih vsak dan osvežujejo z novimi dokumenti.
Posebna “zavarovalna” datoteka pa je “težka” 1,4 gigabajta. “Nihče natanko ne ve, kaj vsebuje. Najverjetneje vse diplomatske depeše in še kaj zraven,” ugiba Vallant. Datoteka je namreč zakodirana, a vse, kar je potrebno, da jo bomo lahko brali, je objava gesla na internetu. Geslo naj bi objavili ob Assangeovi aretaciji, a se to ni zgodilo. “Ocenili so, da situacija še ni tako kritična. Njih ta aretacija sploh ne moti,” o Assangeovih kolegih pove Vallant.
Česa je obtožen Julian Assange
Reakcijo oblastnikov so pravzaprav vsi pričakovali. Vprašanje je bilo le, kako daleč si bodo upali. Navsezadnje Julian Assange ni anonimnež, ki bi ga bilo lahko strpati v zapor Guantanamo in ga pustiti, da tam brez pravnega varstva izgine s površine zemlje. Tudi fizična eliminacija bi bila nekoliko neprimerna. Vse preveč javna je njegova oseba, da bi bilo mogoče umor kar pomesti pod preprogo. Treba je bilo poseči po bolj sofisticiranih sredstvih, in to so mednarodne oblasti tudi storile. Odpihnile so prah z obtožnice posilstva na Švedskem, in lov se je lahko začel.
20. avgusta letos so švedske oblasti proti Assangeu izdale obtožnico, ki ga je bremenila posilstva in spolnega nadlegovanja. Do posilstva naj bi prišlo po seminarju 14. avgusta, do spolnega nadlegovanja pa dva dni kasneje. Vendar je Švedska generalna državna tožilka Eva Finné obtožnico zavrgla že po prvih preiskavah. “Mislim, da ni temelja za sum posilstva,” je takrat izjavila.
31. avgusta Assangea ponovno izpraša policija, dan kasneje pa višji državni tožilec ponovno odpre primer, rekoč, da so se dokopali do novih informacij. Ob tem je zanimivo, da je ena od Assangevih tožnic članica švedske Zveze krščanskih socialdemokratov, ki pripada Socialdemokratski stranki, njen advokat Claes Borgström pa nekdanji politik, znan predvsem kot zagovornik enakih možnosti.
Zanka se stiska
18. novembra Švedska izda nalog za Assangovo aretacijo. Po besedah državne tožilke Marianne Nynamreč “doslej nismo imeli možnosti, da bi se z njim srečali in ga zaslišali”. Assange ponudi, da se s švedskimi organi pregona sreča na švedskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji ali na sedežu Scotland Yarda, a namesto tega dočaka mednarodno tiralico Interpola.
Istega dne švedski pravnik Björn Hurtig izjavi, da so dokazi proti Assangeu “šibki”. “To ni dovolj, da bi ga inkriminirali,” pritrdi Assangovim zagovornikom.
Že 30. novembra pa Interpol na posebno zahtevo Švedske izda proti Assangeu mednarodni zaporni nalog.
Teden dni kasneje se Assange prostovoljno preda angleški policiji. Pred tem pa njegov advokat Mark Stephens izjavi, da se bo Assange boril proti izročitvi Švedski, saj obstaja utemeljen sum, da ga bo slednja predala Združenim državam, kjer politiki že terjajo njegovo glavo.
Brez kondoma ni seksa
Assange je sicer priznal, da je imel z obema tožnicama nezaščitene spolne odnose, vendar naj bi bili v celoti konsenzualni, zato obtožnico razume kot poskus osebne diskriminacije in pritisk na spletni portal Wikileaks. Res pa je tudi, da ima Švedska izjemno ostro zakonodajo, ki mejo med konsenzualnim spolnim odnosom in posilstvom postavlja zelo visoko. Za spolno nadlegovanje, denimo, so predvidena štiri leta zapora, za spolni odnos brez kondoma pa dvakrat toliko.
Seveda pa se v zvezi z Assangeom in njegovim pregonom odpira vrsta vprašanj. Zanimivo je, denimo, da sta tožnici avgusta, ko je bila prvič objavljena obtožnica, v intervjujih zanikali, da je v njunem odnosu z Assangeom prišlo do nasilja. Še bolj pa bije v oči dejstvo, da je do obtožnice prišlo le mesec dni potem, ko so svet preplavile Wikileaksove podobe ameriških vojakov, ki so v Afganistanu in Iraku streljali na civiliste. Vzporedno z osebnimi diskreditacijami Juliana Assangea poteka prava finančna vojna, v kateri skušajo države iz takega ali drugačne razloga Wikileaksu zapreti dotok denarja. Portal se namreč napaja izključno iz donacij in prispevkov njegovih podpornikov z vsega sveta, zato nanj ne more vplivati nobena uradna institucija ali politična oblast.
Vojna z Wikileaksom očitno poteka v ozadju, kar je moč sklepati po odločitvah nekaterih držav, ki niso v logičnem skladu z njihovimi siceršnjimi stališči. Tako so v Švici v ponedeljek že zaprli Assangeov bančni račun. Po njihovi zakonodaji naj bi namreč račun lahko odprl samo rezident države ali lastnik tamkajšnjih nepremičnin. Dovoljenje za bivanje pa so švicarske oblasti Assangeu kmalu po “afganistanskem paketu” informacij odločno zavrnile.
Državljanska neposlušnost
Račune sta Assangeu in Wikileaksu zaprli tudi MasterCard in Visa, vendar sta že takoj občutili protiudarec. Skupine hekerskih aktivistov, ki se povezujejo pod geslom Operation Payback (Operacija Povračilni ukrepi), so po vsem svetu napadle spletne portale obeh korporacij in jim onemogočile normalno delovanje. Njihova prednost je hitrost, uglašenost delovanja pa omogoča širjenje informacije prek družabnih omrežij.
Pred tem so hekerski podporniki Assangea na podoben način sesuvali portale švicarske banke in švedskega tožilstva. Zato sta najbolj militantne hekerske skupine tako Facebook kot Twitter že izločila iz svojih omrežij.
VIDA GORJUP POSINKOVIĆ, ALJA TASI
