Wikipedia protestira z blokado strani

Svet
, posodobljeno:

Spletna enciklopedija Wikipedia je blokirala svojo stran v italijanščini, s čimer je protestirala proti predlogu zakona vlade premiera Silvia Berlusconija o popravkih na spletu. Predlog predvideva obvezne popravke vseh vsebin na spletnih straneh na zahtevo katere koli osebe, ki bi jo vsebine razžalile.

Wikipedija je blokirala svojo italijansko spletno stran.
Wikipedija je blokirala svojo italijansko spletno stran.

RIM>"Dolžnost, da med svojimi vsebinami objavljamo demantije, ki jih predvideva zakon, ne da bi lahko o njih razpravljali ali jih kakor koli preverjali, za Wikipedio predstavlja nesprejemljivo omejitev njene lastne svobode in neodvisnosti," danes piše na spletni strani v italijanski različici spletne enciklopedije. Sporočilo je vse, kar pričaka obiskovalce strani.

Predlog zakona italijanske vlade za vse spletne strani predvideva obvezno objavo popravka na zahtevo kogar koli, ki bi objavljene vsebine ocenil za sebi škodljive. Popravek je treba objaviti v roku 48 ur in brez vsakršnega komentarja, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.

"Na žalost ocene škodljivosti vsebine ne izvede tretja in nepristranska oseba, temveč o njej odloča izključno mnenje osebe, ki se počuti razžaljeno," še piše na Wikipedii.

Kot piše AFP, je glavni cilj zakona omejiti medijsko objavljanje vsebin telefonskih prisluhov, ki jih je odobrilo sodišče. Naslovnice časopisov sicer pogosto polnijo spolni škandali premiera, pri čemer so v vesteh objavljeni tudi zapisi prisluhov, ki Berlusconija spravljajo v zadrego, zato želi njihovo objavo na vsak način preprečiti.

Najnovejša različica predloga zakona o omejevanju telefonskih prisluhov predvideva, da jih bo sodišče lahko odobrilo le za prestopke, za katere je zagrožena najmanj petletna zaporna kazen. Poleg tega naj bi jih sodišče lahko odobrilo le za obdobje 75 dni, po tem pa bi moralo dovoljenje zanje vsakih 15 dni obnavljati.

Novinarjem, ki objavljajo neodobrene prisluhe, v skladu s predlogom zakona grozi enomesečna zaporna kazen ali denarna kazen v višini 10.000 evrov, medtem ko lahko kazen za urednike znese tudi do 300.000 evrov. Osebam, ki bi novinarjem posredovale dokumente z oznako 'tajno', grozi šest let zapora, tistim, ki bi nezakonito snemali telefonske pogovore, pa tri leta, še piše AFP.

STA