Z bralci na izletu Primorskih novic
Primorske novice so tudi letos nekaj zvestih bralcev nagradile z izletom. Pretekli petek se jih je 70 podalo proti Pomurju. Pot jih je peljala do romarske cerkve na Ptujski Gori, v Ptujsko klet, do rastlinjaka s tropsko klimo v Dobrovniku in lončarja v Filovcih. Izletnike je navdušila slikovita pokrajina s skrbno urejenimi vinogradi, tisti, ki so imeli srečo, so uzrli tudi štorkljo.
Dva avtobusa izletnikov sta se iz Nove Gorice in Kopra na pot proti Pomurju podala že ob 6. uri zjutraj. “Koprčane” je pozdravil direktor Primorskih novic Leon Horvatič, “Goričanom” pa sta srečno pot zaželela odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar in pomočnik direktorja za severno Primorsko Pavel Gentilini Komel.
Avtobusa sta se srečala na avtocestnem postajališču Ravberkomanda, kjer so se potniki dokončno prebudili s kavico, krofi in borovničevcem. Sončni žarki so se dobro skrili za oblake in tisi, ki so dežnike pozabili doma, so bili že v skrbeh. Na srečo jih niso potrebovali. Še več, vreme je bilo izletnikom zelo naklonjeno, čez dan je bilo sončno in na trenutke celo prevroče.
Da na poti od zahoda do skrajne točke na vzhodu Slovenije ni bilo dolgčas, sta poskrbela zgovorna vodiča ter glasbeni sestav Veseli veter iz Nove Sušice in Duo Frank iz Nadanjega sela pri Pivki, ki so nagrajence Primorskih novic na izletu z dobro voljo in veselimi glasbenimi takti spremljali že četrtič.
Ptujskogorska cerkev
Prva postaja je bila župnijska romarska cerkev Sv. Marije na Ptujski Gori, ki je lani praznovala 600 let. Zgodovino ptujskogorske cerkve, njene poslikave in vitraže je Primorcem predstavil pater Gavdencij Skledar, ki jih je sprejel z besedami: “Slovenija je tako majhna, je pa tudi tako lepa in bogata. Če jo bomo spoznali, jo bomo znali ceniti in ljubiti.” Kot je poudaril, o nastanku cerkve ni pisnih virov. Ljudsko izročilo pravi, da je na Vurberku živel bogat grof, ki je imel slepo hčerko edinko. Ko so nekoč vsi v družini goreče skupaj molili, je slepa deklica zagledala luč v daljavi. Prosila je starše, naj jo zapeljejo na kraj, kjer je zagledala svetlobo. Hvaležni oče se je odločil, da tam postavi veliko cerkev. Tako naj bi nastala ptujskogorska cerkev in romarski kraj. Relief Marije s plaščem (okoli 1410) na glavnem oltarju je ena največjih mojstrovin tedanjega časa. Pod plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dragoceno zbirko portretov.
V vinski kleti
Veseli Primorci so nato krenili proti Ptuju. Naslednja postaja je bila namreč Ptujska klet, ena največjih in najlepših kleti v Sloveniji, kjer hranijo najstarejše slovensko arhivsko vino - Zlato trto iz leta 1917. Izletniki so se sprehodili med starimi, ogromnimi hrastovimi sodi (največji sprejme več kot 22.000 litrov) z vrezanimi ornamenti, pred pokušino vin pa so si ogledali še kratek film o vinorodnem okraju in vinski kleti. Posodobljena klet sprejme kar pet milijonov litrov vina, grozdje pa dobivajo s 450 hektarjev vinogradov v okolici (Haloze in Slovenske gorice). Letno pridelajo približno 1,5 milijona litrov vina, od tega je 85 odstotkov belih sort. Nekatere od teh so preizkusili tudi primorski izletniki in tiste, ki so jih najbolj prepričale, so v steklenicah odnesli domov. Dogovorili pa so se, da bodo vino iz leta 1919 (steklenica stane 54.780 evrov), kupili kdaj drugič.
Po kosilu k orhidejam
Čas je bil že za kosilo in v Taverni v Svetinjah so bralce Primorskih novic toplo sprejeli. Ponudili so jim domače dobrote, z neizogibno gibanico za posladek. Muzikantje so poskrbeli za dobro vzdušje ob kosilu in ob veselih zvokih so nekateri že začeli plesati. A pot je bila še dolga in po obveznem skupinskem fotografiranju se je bilo treba odpraviti naprej. Pot je vodila proti Ljutomeru, središču Prlekije, in nato do Dobrovnika, kjer se nahaja vrt tropskih rastlin. Poleg raznobarvnih orhidej lahko obiskovalci tam občudujejo številne zanimive tropske in subtropske rastline z vsega sveta - več kot 900 primerkov približno stotih rastlinskih vrst. Najbolj pa so znani po orhidejah, ki uspevajo v ogromnih rastlinjakih (skupna površina je tri hektarje), ogrevanih s termalno vodo. Letno vzgojijo 1,2 milijona orhidej, ki jih prodajajo na nizozemskem in domačem tržišču. Izletniki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi tehnologije v rastlinjakih (ogrevalne cevi skupno merijo 75 kilometrov, po tleh je speljanih še dodatnih 30 kilometrov cevi), izvedeli pa so tudi nekaj skrivnosti o vzgoji orhidej.
Že precej utrujeni, a polni novih doživetij, so si izletniki popoldan ogledali še muzej lončarstva in stavbarstva na prostem v bližnji vasi Filovci. Muzej ponuja eno zadnjih delujočih kopastih peči za žganje lončevine, obiskovalci pa si lahko ogledajo še s slamo pokrite stavbe, ki pričajo o življenju v Pomurju nekoč. Kot najznačilnejša domača obrt v Pomurju ima posebno mesto v muzeju lončarstvo. Izkušeni lončar je izletnikom predstavil, kako deluje lončarska peč, prikazal jim je tudi oblikovanje izdelkov na vretenu.
Utrujeni, a zadovoljni
Dan se je že prevešal v večer in počasi se je bilo treba odpraviti proti domu. “Nisem si predstavljal, da bo organizacija tako dobra, res ste me presenetili,” je povedal eden od najbolj zanimivih izletnikov, Antonio Girogianni iz italijanske Gorice. Na izlet ga je povabila prijateljica Ana iz Trsta, zvesta bralka Primorskih novic. Zanimivo je, da Antonio v zadnjih treh letih tudi prebira naš časnik in se tako uči slovenščine. “Zanima me, kaj se dogaja pri vas, posebej v obmejnih krajih, pa tudi v slovenski politiki,” razlaga. Všeč sta mu tudi slovenska pokrajina in kulinarika, zato je na izletu zelo užival.
Vožnja proti Kopru in Novi Gorici je minila v prijetnem in sproščenem vzdušju in marsikdo si je zaželel, da bi bil za nagradni izlet Primorskih novic izžreban tudi prihodnje leto.
ALENKA OŽBOT
