Z interventnim zakonom bi prihranili 300 milijonov evrov

LJUBLJANA> Vlada je še enkrat poskušala opozoriti državni zbor, da je bolje danes z razumno stopnjo žrtvovanja sprejeti ukrepe, ki so nujni, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari. Brez interventnega zakona in brez zakona o javnih financah se nam lahko zgodi, da bo januar že nekoliko prepozen za ukrepanje, kar lahko po njegovih besedah močno vpliva na potencialni gospodarski razvoj.

Slovenija namreč ta trenutek za proračun 2012 nima nobenega veljavnega ukrepa, ki bi omogočal stabilizacijo po sprejetem programu. Interventni zakon bi dal prihodnji vladi toliko prostora, da bi lahko razmeroma hitro nadaljevala z ostalimi ukrepi, je menil Gaspari.

Ob tem je spomnil, da je EU sprejela direktivo in štiri uredbe, s katerimi je jasno definirala potrebe po enoznačnem urejanju javnofiskalnega položaja s stališča načrtovanja javnih financ, omejitev glede rasti posameznih kategorij ter načina sprejemanja proračuna. Ta mehanizem bo začel delovati z januarjem, vključno s kaznimi, je opozoril. A s sprejemom zakona o javnih financah bi lahko zahteve EU izpolnili že v letošnjem decembru.

Finančni trgi dvomijo v reformno sposobnost Slovenije

Pahor je spomnil, da so se svetovni trgi in borze v zadnjih dneh zlasti zaradi položaja v Italiji in Grčiji odzvali precej dramatično. Zato je vlada sklenila pozvati poslance, naj na izredni seji 17. novembra proučijo možnost, da bi, ne glede na strankarske razlike, zaradi potreb države in v interesu ljudi vendarle sprejeli interventni zakon.

Slovenija nima velikih težav s primanjkljajem in javnim dolgom, je pojasnil. “Problem je, da začenjajo finančni trgi, bonitetne hiše in politične institucije, ki sprejemajo odločitve o ceni denarja za Slovenijo, dvomiti v reformno sposobnost naše države. Zato je treba ta dvom odpraviti,” je pozval. Gre za nacionalni interes prve kategorije, je povzel Pahor ter dodal, “da je za vse dobro, zlasti za naše ljudi, da se ta odločitev sprejme in se Slovenije ne porine na periferni del območja evra”.

Interventni zakon je nujen

Pahor je dejal, da so ga poslanci SD opozorili, da kdor predlaga nepriljubljene ukrepe, izgubi na volitvah, zato po padcu nezaupnice ne želijo več sprejemati nepopularnih ukrepov. A sam vseeno meni, da je zakon potreben. Ob tem je spomnil, da bomo novo vlado dobili šele v začetku februarja. “To je dolgih šest mesecev brez vlade s polnimi pristojnostmi, medtem ko se razmere v svetu hitro spreminjajo,” je opozoril.

Na vprašanje, zakaj vlada ni pristopila k pobudi poslanca Zares Pavla Gantarja, ki predlaga nekoliko milejšo različico interventnega zakona, Pahor pravi, da Gantar le dopušča nekatere modifikacije vladnega predloga zakona zato, da bi se izognili referendumu. Ob tem Pahor opozarja, da če ne bo velikih odstopanj, je bolje nekaj kot nič. A ta odstopanja ne smejo biti prevelika, če želimo doseči cilj.

Gantarju je obljubil tudi svojo pomoč in pomoč ministrov. Državnemu sekretarju, ki je v njegovem kabinetu odgovoren za socialni dialog, Milošu Pavlici pa je naložil, da stopi v stik s sindikati, upokojenci in prejemniki socialnih transferjev ter skuša z njimi dogovoriti za nek razumen kompromis, če v celoti tak zakon ne bi mogel biti sprejemljiv.

Padec interventnega zakona bi prinesel še 300-milijonsko luknjo

Če novi interventni zakon ne bo sprejet, se bodo v prihodnjem letu povišale plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferji, za štiri odstotke pa bodo višje tudi plače funkcionarjev. Finančne posledice nesprejetja zakona so ocenjene na 300 milijonov evrov.

Denarno nadomestilo bi zvišali na 260 evrov

Vlada je tako septembra predlagala, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v prihodnjem letu ne bi uskladili z inflacijo, prav tako se ne bi uskladile pokojnine in drugi prejemki, bi se pa zvišal minimalni dohodek oziroma denarno nadomestilo, in sicer z 230 na 260 evrov.

Tudi plače javnih uslužbencev se ne bi uskladile z inflacijo, regres pa ostaja v enaki višini kot letos, torej 692 evrov. Za funkcionarje bi tudi v prihodnjem letu veljalo štiriodstotno znižanje plač, prav tako bi bila v prihodnjem letu še vedno zamrznjena napredovanja uslužbencev v javnem sektorju.

Gantar pa medtem predlaga črtanje predvidene zamrznitve napredovanj v višji plačni razred ali naziv, dopušča pa tudi možnost delnega usklajevanja pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov.

STA