Z novo cesto v Reki še hitreje do Dalmacije

Svet
, posodobljeno:

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes na Reki odprla 3,5 kilometra državne ceste, ki bo povezala reško pristanišče z vzhodno reško obvoznico ter občutno razbremenila središče mesta, skrajšala pa bo tudi cestno razdaljo med Kvarnerjem in Dalmacijo. Gradnjo nove ceste, ki je stala 640 milijonov kun (87 milijonov evrov) so začeli leta 2003, odprtje pa večkrat prestavili.

Na Hrvaškem so v zadnjih letih zgradili kar nekaj cest, končno tudi odsek na Reki (na fotografiji avtocesta Rupa-Reka)
Na Hrvaškem so v zadnjih letih zgradili kar nekaj cest, končno tudi odsek na Reki (na fotografiji avtocesta Rupa-Reka)Tomo Šajn

ZAGREB>Jadranka Kosor je poudarila, da bi bilo napačno iskati odgovorne za zamude pri cesti, ki pomeni veliko razbremenitev za promet v središču mesta. “Bistveno je, da je objekt, ki je pomemben za gospodarstvo in Reko, končan”, je dejala Kosorjeva.

V zadnjih dveh letih je hrvaška vlada na območju Primorsko-goranske županije, katere glavno mesto je Reka, zgradili 151 kilometrov avtocest. V gradnjo, vzdrževanje in sanacijo omenjenih cest so vložili 816 milijonov kun (111 milijonov evrov), je še spomnila Kosorjeva.

Državna cesta D 404 velja za izhodiščno za povezavo Reke z Dalmacijo prek Žute Lokve, kar bo občutno zmanjšalo cestno razdaljo med Kvarnerjem in Dalmacijo.

Nova cesta je dolga 3490 metrov, ima pa kar pet viaduktov in dva predora. Najdaljši je predor Pećine, ki je dolg 1341 metrov. Vrednost del so leta 2004 ocenjevali na 375 milijonov kun, kar bi bilo danes 51 milijonov evrov.

Tovornjaki bodo vsaj še eno leto vozili skozi središče Reke

Reški župan Vojko Obersnel je kljub zadovoljstvu zaradi nove ceste opozoril, da še vedno ni zgrajena povezovalna cesta do terminala za zabojnike v reškem pristanišču in da bodo težki tovornjaki vsaj še eno leto vozili skozi središče Reke.

Desetkrat prestavili odprtje

Odprtje ceste so najprej napovedali za leto 2006, potem pa so odprtje prestavili vsaj desetkrat. Gradnja je potekala ob medsebojnem obtoževanju za zamude med vladajočo HDZ in lokalno socialdemokratsko oblastjo.

V vmesnem obdobju so se razkrile tudi številne napake investitorja, državne družbe Hrvatske ceste, ki je med drugim pozabil na varnostne izhode iz predora Pećine, zato so jih potem zgradili naknadno, ko so predor že končali.

STA